Po podatkih Mediane vlado podpira 43,1% vprašanih, nasprotuje ji 46,7%, kar je največ doslej. Gibanje Svoboda je izgubilo prednost pred opozicijsko SDS. Slednjo bi na volitvah, če bi te bile izvedene minulo nedeljo, podprlo 21,8, Gibanje Svoboda pa 21%. Pridobile so SD, ki je podporo povečala na 6,7%, NSi na 6,3% in Levica, ki bi jo podprlo 6,1%.

Za vlado Roberta Goloba so to prelomni časi. Predvsem samo Gibanje Svoboda počasi izgublja podporo, saj se med volivci širi nezadovoljstvo nad neuresničenimi obljubami.

O zdravstvu nima smisla izgubljati besed.

Rast cen pritiska na proračun posameznikov, ki se morajo soočati z od višjih cen vrtcev, inflacije v trgovinah, s strahom, kako bodo plačevali svoje bivanje v domovih za starejše in nelagodjem ob morebitnih višjih cenah energentov. Gospodarstvo še vedno raste in beleži visoke dobičke, nekaj kar tudi poganja inflacijo, a s krhanjem nemškega gospodarstva se obetajo slabi časi.

Medtem se zdi, da pogajanja vlade z javnim sektorjem ne bodo prinesla zadovoljujočih rezultatov.

Najbolj ogrožena sta predsednik vlade in njegova instant stranka, saj vedno bolj izgubljata zaupanje zelo nestabilnega in nelojalnega volilnega telesa, ki od volitev do volitev išče nove rešitelje. Nekaj te podpore se bo preselilo k Levici in SD, marsikdo pa bo v razočaranju odšel med neodločene. Gibanje Svoboda lahko do konca leta doživi silovit osip podpore, kar utegne vplivati na samo stabilnost vlade, saj se bodo, podobno kot se je to zgodilo pod Šarčevo vlado, našli politiki, ki bodo v strahu za svojo politično prihodnost iskali izhoda iz zanje brezupne situacije.

Takšen scenarij ni neizbežen, a predsednik vlade bo moral postoriti marsikaj, da ubeži tej neljubi usodi. Predvsem bo moral biti zelo radodaren, ko gre za apetite državljane. Strah pred Janezom Janšo ne bo pomagal. Ta lahko kvečjemu tlakuje pot novemu rešitelju.