Twitter nikoli ni bil preveč spodobno družabno omrežje. Navsezadnje niti ni bilo mogoče popravljati čivkov. Ves čas je bilo ogromno sovraštva, žaljenja, spletnih pogromov in spopadov botov in trolov, ki so jih financirale in organizirale države in politične stranke.

Z Elonom Muskom se ni nič spremenilo. Razen seveda tega, da je del liberalne družbe izgubil nadzor nad tem družabnim omrežjem in je prišel konec cenzuri nekaterih skupin. Prej so konservativci, ameriški republikanci, uporabniki iz Rusije in Kitajske in še mnogi drugi, iskali alternative na drugih družabnih omrežjih in razvijali so se Gab, Minds, Telegram in drugi, zdaj liberalci, ameriški demokrati, nekateri socialisti, bežijo na Mastodon in čisto na koncu na projekt podjetja Meta, Threads.

Threads je v rekordno kratkem času pridobil ogromno uporabnikov, bržkone tudi zaradi tega, ker gre pogosto le za prehod iz drugega družabnega omrežja pod Meto, Instagrama. Seveda, nekaj je tudi beguncev, ki si srčno želijo smrti Twitterja.

Toda Twitter še stoji. Na noge postaviti novo družabno omrežje ni enostavno. Tehnično je to mogoče narediti, ampak pravi problem so uporabniki. Takšni, ki se ne le registrirajo, ampak potem tam začnejo preživljati večino svojega časa. Seveda, če na novem družabnem omrežju naletijo na morečo tišino, začnejo razmišljati o povratku tja, od koder so prišli. Recimo na Twitter.

Pogosto si postavljam vprašanje, zakaj nekateri, ki tako črtijo Muska in sovražijo Twitter, preprosto ne izbrišejo svojih računov in se preselijo. Odgovor je preprost. Ker večina uporabnikov tega noče narediti, ker jim je bodisi vseeno, ali pa jim je všeč, da to družabno omrežje vodi Musk. In ker govorimo o velikem občinstvu, si marsikdo raje premisli, kot da bi se odselil. Noče izgubiti občinstva, začeti znova, se zadovoljiti le z delčkom pozornosti. Za nekatere je to celo ključnega pomena. Za novinarje, politike, razne aktiviste. Če nimajo občinstva, je njihovo udejstvovanje na družabnih omrežjih brezpredmetno. In tako so ujeti v začaran krog kritiziranja in iskanja alternativ, na koncu pa vseeno ostajajo na Twitterju.

Jasno, dolgoročno smo vsi mrtvi in tudi zdaj še mogočna družabna omrežja bodo postala del preteklosti, ali pa se bo njihov doseg zmanjšal, nadomestili pa jih bodo drugi. Le vprašajte tradicionalne medije, kako se počutijo v tem novem svetu. Pričakujem, da bo prihodnost prinesla še večjo razdrobljenost, da bo veliko družabnih omrežij, na katerih se bodo družili podobno misleči.