Na vojno v Siriji smo že pozabili. Sirski predsednik Bašar al Asad je preživel brutalno operacijo zamenjave režima. Pozabljamo, da so nekaj časa ZDA, ves kolektivni zahod, Turčija in zalivske monarhije družno oboroževale sirske upornike in jim pri tem niti malo ni bilo mar, koliko le teh je bilo krvoločnih skrajnežev. Marsikatera država v vzhodni Evropi je praznila svoja skladišča in orožje pošiljala na Bližnji vzhod. Druge države so mižale, ko se je radikalizirana mladina odpravljala v Sirijo in tam polnila vrste Islamske države. Zaradi tega so morali v terorističnih napadih umreti številni nedolžni, tudi Evropejci.

Pa vendar je sirska oblast ob podpori Rusije, Irana in libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah preživela. Bašar al Asad je še vedno predsednik Sirije, marsikateri njegov zunanji sovražnik pa je že končal na smetišču politične zgodovine. A cena je bila visoka. V Siriji se še vedno nahajajo ameriške okupacijske sile, Turki preko svojih posrednikov nadzorujejo dele države na severu, Izraelci pogosto izvajajo letalske napade in gospodarske sankcije onemogočajo obnovo. Sirija je še vedno tarča brutalnih pritiskov, zaradi katerih trpi navadno ljudstvo.

O sirskem predsedniku vsekakor ni mogoče napletati nekih rožnatih pravljic, ga kovati v zvezde, a tudi za pošast ga ni mogoče označiti. Pač še eden avtokrat, ki je bil preveč neodvisen za ameriške želje in so ga hoteli odstraniti, končalo pa se je vse skupaj v brutalnem spopadu, kjer je Asad, tako pač je, deloval kot manjše zlo. Njegovi nasprotniki so namreč kmalu postali pripadniki skrajnih skupin, ki so učinkovito marginalizirali bolj zmerno opozicijo. Islamska država in reformirana Al Kaida sta se znašli kot zaveznici zahodnih interesov. Podobno je zdaj v Ukrajini, kjer zahodna politika in mediji nočejo več videti skrajnih nacionalistov, ki imajo nekam čudno radi nacistično simboliko.

Karkoli si že mislimo o sirskem predsedniku, je dobro, če ga poslušamo. Največja napaka se je zapreti v svoj mehurček in blokirati vse, kar nam ni po volji. Prav zaradi takšnega razmišljanja namreč marsikdo zelo slabo razume svet. Če je to nepomembno pri povprečnem posamezniku, pa je nedopustno pri političnih odločevalcih. Ampak, potem, ti ljudje so mislili, da Asad ne bo preživel, da rusko posredovanje ne bo prevesilo tehtnice na stran oblasti in so bili prepričani, da bodo s Sirijo naredili to, kar so z Libijo. In vemo, kaj so naredili z Libijo. Seveda, Sirija je dokaj nepomembna, če pa smo slepi, ko gre za velesile, kakršni sta Rusija in Kitajska, utegne zavestna slepota biti naravnost samomorilna!