‘Bližamo se resni prelomnici. Z razlogom trdimo, da se je začela doba prehoda v multipolarnost. Neustavljivo je. Ta proces je bil zgodovinsko vnaprej določen.’ To so besede ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki v dobri meri pojasnujejo pomen širitve organizacije BRICS in tudi dajejo del odgovora, zakaj vojna v Ukrajini. Svet se spreminja.
Pred nami je podoba razdeljenega sveta. Na eni strani kolektivni zahod, ki ga obvladujejo ZDA, na drugi kar nekaj večjih in manjših sil, ki hočejo vzpostaviti multipolarni svet in zrušiti ameriško prevlado.
Na petnajstem vrhu skupine BRICS v Južni Afriki se je pet obstoječim članicam pridružilo še šest novih. BRICS je seveda okrajšava za Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko. Od prvega januarja naslednjega leta se jim bodo tudi uradno pridružile Argentina, Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni Arabski Emirati. Še več držav je izkazalo interes za članstvo, a jim ta možnost še ni bila ponujena, čeprav so sodelovali na tokratnem vrhu.
BRICS ni nič drugega kot poskus, da se konča prevlado ZDA in vzpostavi nov svetovni red, takšen, v katerem bodo tudi druge države imele svoj manevrski prostor, se lahko razvijale brez pritiskov Washingtona. Tu gre za spopad med multipolarnim in enopolarnim svetom in jasno je, da so Američani v zelo slabem položaju, saj branijo globalni imperij, medtem ko njihovi nasprotniki branijo svojo neodvisnost, v najslabšem primeru omejene interesne sfere, večinoma pa si ustvarjajo alternative zdaj v orožje spremenjenemu finančnemu sistemu, katerega simbol je ameriška valuta. Zaradi tega se tudi toliko govori o trgovanju v nacionalnih valutah.
Torej, ZDA morajo oblvadovati ves planet in uničiti, ali vsaj omejiti vsakega potencialneg nasprotnika, članice BRICS pa morajo le preživeti in ohranjati svojo neodvisnost. Jasno, da je prva naloga mnogo težja. Namreč, če Američanom uspe uničiti Rusijo, bo tam še vedno Kitajska, če jim uspe poraziti Kitajsko, bo tam Indija in tako naprej. Držav, ki nočejo več priznavati sveta vzpostavljenega na relativnih pravilih, ki vedno koristijo ZDA in občasno nekaterim drugim državam kolektivnega zahoda, je veliko.
Neumno bi bilo BRICS označevati kot podaljšek ruske ali kitajske zunanje politike. Še posebej ruske ne, saj ima Rusija kot država in gospodarstvo premajhno težo. Kremlju je pač dovolj, da ima tržišča za svoje resurse in izdelke. Kitajska je druga zgodba, saj je po kupni moči že največje gospodarstvo na svetu in ima takšno težo, da nase veže vedno več držav. Le podatke o tem, kdo so največji trgovinski partnerji posameznih držav, je treba pogledati. Kitajci so v zadnjih dveh desetletjih povsem izrinili ZDA. Pa Kitajska še kar naprej raste. Toda, za zdaj nič ne kaže, da bi v Pekingu gojili kakšne imperialne ambicije. Vse je podrejeno trgovini, ki koristi tudi njihovim partnerjem.
BRICS je poskus stvaritve multipolarnega sveta. Ni čudežna rešitev za svetovne probleme. Jasno je tudi, da ne nastaja nov močan center, ki bi nadomestil ZDA. Kitajci ne kažejo ambicije, a tudi drugih velikih sil je dovolj, da jim to lahko preprečijo. Še posebej težko je na primer verjeti, da bi se Indija podrejala kitajskemu diktatu. Narobe je torej pričakovati neko preslikavo trenutnih institucij, ki služijo interesom ZDA, ali za bolj tesno povezano organizacijo, ker to ni namen.
Spopad je neizbežen. V ZDA se vidijo kot izbrano ljudstvo, edino upravičeno do statusa hegemona nad celotnim planetom. Omejitve svoje moči nočejo priznati. Zaradi tega bodo napetosti v mednarodni areni vedno hujše. Vojno v Ukrajini je mogoče enostavno razložiti z željo, da se podredi evropske zaveznike in oslabi Rusijo. Provokacije v zvezi s Tajvanom so namenjenemu temu, da se enak scenarij ponovi s Kitajsko. Kako daleč bo Washington šel, je seveda težko napovedati, utegne pa biti zelo hudo. Sankcije, vojne, gospodarski pretresi, atentati, revolucije. Zanimivi časi.
Jinov svet 