Nikoli nisem posebej nergal, ko so se politiki vozili po svetu po raznih srečanjih in konferencah in zasedanjih in tam trošili davkoplačevalski denar. Da država lahko deluje, morate plačati svoje predstavnike ljudstva. Ne more zdaj minister na službeni poti v tujini prebivati v hostlu in se na srečanje s francoskim ministrom pojaviti oblečen v kratke hlače iz C&A. Prav tako ne more delati za minimalno plačo. To bi silovito povečalo že tako velike korupcijske vplive, vsemu svetu bi dalo signal, da biti poslanec ali minister v tej državi pač ni nekaj, kar bi bilo vredno biti. Trpel bi sam ugled države, vseh nas.
Ampak potem je tu še druga plat zgodbe. Saj veste, dvoličnost. Za navadnega državljana nikoli ni denarja, nič se ne da, v službi v javnem sektorju ni za dodatno pisalo ali popravilo službenega avtomobila, ali za obnovo kakšne stavbe, je pa za nepotrebna službena potovanja, ki so na koncu videti kot ‘dekleta se zabavajo v New Yorku’. Tu je še dvoličnost, ko gre za zahteve in grozljive napovedi, čemu vsemu se bomo v prihodnosti morali odreči, da bomo planet rešili pred podnebnimi spremembami, hkrati pa se taista elita, ki nam deli levite o tem, veselo vozi po raznih zasedanjih o varstvu narave in podobnem.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik vodi težka pogajanja z javnim sektorjem, katerega rezultat bi moral biti popravek neučinkovitega in nepravičnega plačnega sistema, ki je marsikje že vzrok kadrovskim težavam. Sporazum se odmika v prihodnost ker, seveda, jasno je, da bo inflacija v vmesnem času naredila svoje, nekaj pa tudi očitna prevara, da bodo tisti, ki so zdaj pod minimalno plačo, z izenačitvijo prvea plačnega razreda z minimalno plačo na svoj račun dobili kaj več. Ne bodo, le država jim bo plačevala manj, a prepričani smo lahko, da bomo potem leta poslušali, kako radodarna je bila država do tistih v J skupini.
In potem se klapa pod vodstvom ministrice udeleži desetdnevnega foruma v New Yorku, kjer sicer preživi petnajst dni. Za 33000 evrov. Malo boleče, mar ne? A verjeli ali ne, me to še ne moti toliko. Da se potuje po svetu in udeležuje zasedanj in srečanj in podobnega. Kar me je zmotilo mnogo bolj, je bilo, da so se udeležile foruma o trajnostnem razvoju!
‘Glavne teme foruma so bile zagotovljen dostop do vode, čista energija, industrija, inovacije in infrastruktura, trajnostna mesta. Pa svet po covidu, razvoj manjših otočij, davčne reforme, staranje svetovne populacije, urbani razvoj, kmetijske teme,’ poroča RTV Slo. Zakaj, če je trajnostni razvoj tako pomemben, ni bilo tega mogoče organizirati na daljavo? Privarčevali bi denar in še okolja ne bi uničevali. Ampak ne, vi se odrečite svojemu avtomobilu, gospoda pa se bo z letali vozila na izlete, na katerih bo le poslušala, verjamem da sila pametna predavanja drugih.
Delo na daljavo pa to.
Zadnje čase nenehno poslušamo o tem, da bo treba v prihodnosti živeti drugače. Grozijo nam s tem, da se ne bomo več smeli ogrevati s plinom, da bomo morali jesti manj mesa, da ne bomo več smeli kupovati toliko oblačil, da čez kakšno desetletje ne bomo več smeli kupovati bencinskih in dizelskih avtomobilov. Mladina nam na svojih stavkah pridiga o tem, da ni planeta B, novinarji rohnijo, da smo s svojim slogom življenja krivi za poplave in suše in orkane. Kdo ve, mogoče bo sledilo tudi, da na dopust ne bomo smeli kam daleč.
Kako bodo ljudje to sprejeli, če bodo hkrati videli, da se za tiste pri koritu ne bo nič spremenilo, da se bodo ob vseh pridigah še vedno udeleževali takšnih forumov, kakršen je bil ta v New Yorku? Saj nihče ne misli, da je to bil samo delovni obisk, nenehno poslušanje ponavljajočih se govorov, od jutra do večera? Če to mislite, ste zelo naivni. No, jasno je, da že zdaj veliko ljudi ne verjame v človeško vlogo v podnebne spremembe, ali pa nima namena spremeniti svojega načina življenja, ker jasno vidijo vso dvoličnost. V prihodnosti bo to le še bolj očitno. Zaradi takšnih izletov.
Ta elita, katere udeležba na mednarodnih dogodkih je nujna za naše preživetje, vsaj oni očitno tako mislijo, se ne bo nikoli pogledala v ogledalo. Ko se bo nasprotje njihovim zelenim politikam povečevalo in postajalo vedno bolj skrajno, bodo za vse okrivili dezinformacije, identificirali bodo peto kolono zlobnih naftarjev ali Rusov, ki da uničujejo naš zeleni vrt z lažmi in zahtevali bodo cenzuro, preganjanje drugače mislečih. Večji bo odpor, bolj histerični bodo, a da bi spremenili svoje obnašanje, tega ne bodo.
Jinov svet 