Poročila s fronte v Ukrajini so za države kolektivnega zahoda in njihovo ukrajinsko topovsko hrano porazne. Izkazalo se je namreč, da so od začetka velike ofenzive, Rusi zavzeli več ozemlja od Ukrajincev. O izgubah Ukrajincev lahko samo ugibamo, a jasno je, da so izredno visoke.
Evropska politika in mediji se obnašajo, kot da se ne bi dogajalo nič strašnega. Še naprej živijo v svojem bizarnem svetu, v katerem odločno branijo svobodo in demokracijo pred ruskimi orki. Uvajajo sankcije, se odrekajo ruskim energentom in Ukrajincem pošiljajo denar in orožje. Vseh pokopališč z modro rumenimi zastavami niti ne opazijo.
Ta cirkus se je celo preselil v Kijev, češ, odločni smo, nikogar se ne bojimo, vztrajali bomo do konca. Zunanji ministri Evropske unije so tako v Ukrajini danes pametovali o tem, kako bodo dolgotrajno financirali svojo topovsko hrano. Verjetno pa bo na koncu nekako tako kot v primeru Afganistana. Bodo, dokler na neki točki ne bodo več in bodo potem vse skupaj čez noč pozabili.
No, dokler bo še en Ukrajinec živ v jarku, se bo še mogoče pretvarjati, da bo Rusija kmalu poražena. Saj veste, zmanjkalo jim bo streliva, hrane, vsi njihovi na pol pijani vojaki se bodo razbežali, ko bodo videli čudesa zahodne vojaške tehnike. In tako naprej. Propagandni aparat bo to pravljico ponavljal nekako tako, kot je nemški blebetal o zanesljivosti zmage skoraj do trenutka, ko so Sovjeti že bili pred Berlinom.
In veste kaj? Veliko proti temu ni mogoče narediti. Pustiti je treba času čas, da bo cena te vojne pustolovščine za države kolektivnega zahoda tako visoka, da bo strah pred kitajsko prevlado tako shrljiv, da bodo politični in medijski razredi preprosto prisiljeni priznati poraz. Ne neposredno, tega nikoli ne bodo naredili, ampak njihova dejanja bodo priznanje poraza.
Seveda pa bomo plačali ceno. Jo že. Zakaj pa mislite, da se soočamo z gospodarskimi težavami, inflacijo in je vedno več napovedi, da bo treba varčevati.
Jinov svet 