Presenetljivo hitro se je večina globalnega javnega mnenja obrnila proti Izraelu. Izraelcem ni pomagala niti medijska ofenziva zahodnih medijev, podprta z grozljivimi podrobnostmi pohoda pripadnikov Hamasa čez meje največjega koncentracijskega taborišča na planetu, Gaze. Poročilo o štiridesetih otrocih, ki bi jih naj Palestinci obglavili in pobili, se je hitro izkazala za laž, podatki o izraelskih žrtvah pa tudi pripovedujejo svojo zgodbo. Namreč, po poročanju izraelskega časopisa Haaretz, gre pri do zdaj identificiranih žrtvah kar za polovico pripadnikov izraelske vojske in policije. Če držijo poročila, da je nekaj Izraelcev padlo pod streli izraelskih vojakov, ki so se spopadali s pripadniki Hamasa, nam to prikazuje malo drugačno sliko dogajanja.
Po dogodkih 7. oktobra so se začele vrstiti obsodbe palestinske organizacije Hamas, ki obvladuje življenje v Gazi in ki jo v mnogih državah vidijo kot teroristično skupino. Do tukaj za Izrael v propagandni vojni vse dobro. A potem je sledil izraelski odziv.
Pred leti bi svet ne videl posledic izraelskih napadov na Gazo in večina globalne javnosti bila obsojena na poročanje zahodnih medijev, ki bi papagajsko ponavljali izraelsko propagando. Bilo bi preprosto. Izrael se brani pred podivjano teroristično organizacijo, ki se skriva za civilnim prebivalstvom. Toda, v času interneta in družabnih omrežij je informacijski prostor preplavljen s posnetki posledic izraelskih napadov. Vsi lahko vidijo, kako se podirajo stolpnice, vidijo lahko fotografije ubitih palestinskih otrok, palestinske strani zgodbe ni mogoče povsem utišati. Ker je število žrtev med Palestinci tako visoko, Izraelci ne morejo več igrati žrtve, ampak so se v očeh večine spremenili v maščevalni režim, ki očitno želi povzročiti čim več žrtev. Ni čudno, da se po svetovnih prestolnicah zbirajo ogromne množice, ki izražajo svojo solidarnost s Palestinci in zahtevajo premirje.
Še enkrat več se je pokazal razkol med kolektivnim zahodom in preostankom sveta. Ta se ne vidi samo v tem, da večina sveta organizacije Hamas ne označuje za teroriste. Zunaj kolektivnega zahoda večina, in sem je treba všteti tudi vladajoče elite, podpira Palestince in njihovo pravico, da jih Izraelci ne izrinjajo z njihove zemlje, na kateri potem gradijo svoje naselbine. Seveda pa so številne države pripravljene požreti zatiranje Palestincev v zameno za plodne odnose z Izraelom. Med takšnimi je tudi nekaj muslimanskih držav, ki kljub svojim simpatijam do Palestincev in jezi, ki se dviguje v množicah njihovih prebivalcev, raje ohranjajo mir. Vidimo lahko tako, da Egipt ni pripravljen niti s prstom migniti, da bi povečal pritisk na Izrael, za Erdogana v Turčiji pa je tako znano, da rad populistično grmi proti Izraelu, po drugi strani pa sklepa dobičkonosne posle.
Ampak, jasno je, da večina sveta, ne glede na cinično delovanje nekaterih oblastnikov, Izraelcem ne verjame.
Tragedija v Gazi je zabila zadnji žebelj v krsto verodostojnosti kolektivnega zahoda. Spomnimo, kako bolestno so se države kolektivnega zahoda trudile, da zaradi vojne v Ukrajini Rusijo predstavijo kot pošasten režim, proti kateremu bi se moral boriti ves svet. Ni delovalo, večina se ni priključila vojni sankcij proti Rusiji in je obdržala normalne diplomatske odnose. Zdaj, ko kolektivni zahod brez zadržkov podpira izraelske operacije v Gazi in se ne ozira na številne žrtve med civilisti, nihče na globalnem jugu ne verjame več zahodnim politikom in medijem. Dvoličnost je očitna. Rusija je zabeležila bleščečo propagandno zmago, saj se je izkazalo, da je njihova posebna vojaška operacija v Ukrajini mnogo bolj humana od izraelske ‘samoobrambe’ v Gazi. Seveda, ob medijskih manipulacijah bo marsikdo manj pripravljen verjeti v vsa poročila o ruskih zločinih v Ukrajini. Recimo o Buči. Namreč, Izrael in posledično zahodna politika in mediji brez sramu trdijo, da so Palestinci sami bombardirali bolnišnico, v kateri je umrlo na stotine ljudi (zahodni mediji in Izrael trdijo, da precej manj) in da je Hamas podstavil bombo, v kateri so umrli palestinski begunci na begu s severa Gaze proti jugu. Smešno to, prepričati nas hočejo, da so Rusi bombardirali jedrsko elektrarno, v kateri so imeli svoje vojake in da pripadniki Hamasa obstreljujejo lastno prebivalstvo. Na tak način je seveda mogoče zakriti vsak zločin.
Dlje bodo izraelske vojaške operacije trajale, hujši bo odpor proti izraelski državi in posledično proti kolektivnemu zahodu. Na tej točki ni mogoče izključiti niti pojava novih terorističnih organizacij, ki se bodo želel maščevati za prelito kri Palestincev. Možna je tudi večja vojna. Signali, ki jih pošiljajo organizacije in države, so jasni. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah grozi, da bo v primeru izraelskega kopenskega napada na Gazo začelo vojno proti Izraelu. Američani so v vzhodnem Sredozemlju zbrali veliko ladjevje, s katerim hočejo Iran in njihove zaveznike prepričati, naj se v vojno ne vmešajo. Nekatere skupine v Iraku in v Siriji so že začele z omejenimi napadi na ameriška oporišča v Siriji in Iraku. Ne bi torej bilo presenetljivo, če bi se nekega jutra zbudili v veliki vojni med Izraelom, ZDA in nekaterimi evropskimi državami na eni strani in Hamasom, Hezbolahom, Iranom, Sirijo in številnimi skupinami v Iraku in Siriji na drugi strani. Za kolektivni zahod, ki je zaradi vojne v Ukrajini izčrpal svoje zaloge orožja, vsekakor nova neprijetnost. Samo z mornarico in letalstvom Irana ni mogoče premagati, še več, Američani lahko hitro izgubijo vse, kar so postavili na okupiranih območjih Sirije in v Iraku. Vse skupaj se lahko prelevi v dolgo vojno, ki bo požirala ogromna sredstva. Da, tudi naš denar, saj bo Slovenija bržkone sledila svojemu imperialnemu gospodarju.
Jinov svet 