Nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik preiskuje Komisija za preiskovanje korupcije. Gre za izvedbo javnega razpisa za krepitev državljanskih pravic, pri čemer je bil med večjimi prejemniki sredstev tudi Inštitut za preučevanje enakosti spolov. Kakšen slučaj, tega vodi nekdanja sodelavka in poslovna partnerica nekdanje ministrice. Pač, veliko slučajev. Denar se pa veselo pretaka v točno prave žepe.

Videli bomo, kaj bo prinesla preiskava. Ne sodimo prehitro. Mogoče pa Sanja Ajanovi Hovnik ni kriva. A nekaj je že treba reči o tem, kako se nakteri prikopljejo do visokih položajev in jim potem ni veliko mar, če jih dobijo s prsti v marmeladi. Ne govorimo tu o nekdanji ministrici. Tako na splošno pač.

Biti minister ni ravno neka sanjska služba. Si pod drobnogledom, si tarča medijskih napadov, sloves gre hitro po zlu. Toda, mogoče cilj marsikomu ni zasedati visokega položaja, niti mu ni mar za svojo čast, ampak se potrudi, da se prebije do tistih institucij, ki mu omogočajo, da potem deli denar. Sebi, svojim prijateljem, tako naprej. Potem ni važno, če ga pri nečednosti dobijo, ker, ob vsem, kar se dogaja, ga bo Slovenija hitro pozabila, denar pa se bo že zdavnaj prelil v prave žepe. Ne v vaše, seveda.

Instant stranke prihajajo in odhajajo in vrtiljak se vrti. Ker nove stranke na hitro potrebujejo nove kadre, se lahko okoristi marsikdo, ki v resnih političnih strankah ne bi smel imeti možnosti. Ne bi smel, kajti imamo seveda primer tudi takšnih strank, ki so resne, z dolgoletno tradicijo, a so polne čudnih ljudi. No, eno stranko imamo, katerim članom se ni treba bati, da bi jim njihovi volivci karkoli zamerili, ne glede na to kakšno grdobijo naredijo, ker se baza na vsako obtožno odzove z besom, češ, komunisti spet lažejo. Pa ne bomo poimenovali te stranke.

Da, imamo problem. Ampak, saj veste, politika je takšna, kot ljudstvo spodaj.