Najprej se znebijo vse alternative, da bi potem ponudili slabega kandidata in ga promovirali v imenu boja proti ‘velikemu satanu’ na drugi strani politične ločnice. Ob tem čustveno izsiljujejo, češ da bo nepodpora njihovemu kandidatu, tudi če ta ničesar konkretnega ne obljublja in tudi ničesar ne bo dal, prinesla pekel na zemlji in da bi to dovolila samo zelo slaba oseba. In vse ostane enako.
To je zgodba ZDA, kjer se dementni starček spotika od dogodka do dogodka in kjer ne vemo zares, kdo sploh iz ozadja vleče niti. Kako so Američani končali z Bidnom? Najprej, imajo le dve politični stranki, ki imata možnost uspeha. Sistem je tako postavljen. Ostane le znotrajstrankarska demokracija, a tudi tu so omejitve. Demokrati so na koncu med vsemi kadri, ki jih premorejo, izbrali Bidna, ki že takrat, pred štirimi leti, ni bil več med najbolj zdravimi. Vse druge so odrinili na obrobje, predvsem progresivnega senatorja Bernija Sandersa. Z vsemi sredstvi. In potem je Biden ostal kandidat ‘normalne’ Amerike proti Donaldu Trumpu. Stranka se je postavila za njim, prav tako mediji, volivce so pa izsiljevali s tem, da druge možnosti, kot podpreti Bidna ni, ker drugače bo pa Trump. In fašizem. In tako dalje.
In zdaj smo priča takšnim prizorom.
Spet se bližajo volitve in spet je Biden kandidat demokratov. Ponavljajo se enake čustvene manipulacije. Spet smo leta 2020, spet je tu Trump, spet je treba strniti vrste, tudi če Biden za časa svojega predsedovanja ni spremenil ZDA, čeprav ob izraelskemu genocidu nad Palestinci Izraelce podpira in čeprav nas vodi vedno bližje veliki vojni z Rusijo in se odnosi s Kitajsko slabšajo. Pač, ker je manjše zlo. Ni pričakovati, da bo, če bo spet zmagal, kaj spremenil, izboljšal življenja navadnih Američanov. Toda, gorje tistemu, ki na to opozarja, celo grozi, da se volitev ne bo udeležil. Kaj pa je, trumpist/fašist?
Ameriška izkušnja nam Slovencem ni neznana. Od volitev do volitev se spotikamo od novega obraza do naslednjega rešitelja. Nimamo Trumpa, imamo Janšo. Rezultat je, da nas lahko vodijo za nos, nam nudijo slabe izbire, nam zelo malo dajo, medtem ko sami neumorno grabijo na kup. Pri nas je še hujše kot v ZDA, saj je politična tehnologija nekoliko bolj napredna in omogoča, da menjuje vodilne obraze, medtem ko politika od zadaj ostaja povsem enaka. Ni neke razlike med Pahorjevo SD leta 2008, Cerarjevo SMC leta 2014 in Golobovo Svobodo leta 2020. Mislite drugače? Vam je dovolj? Boste raje ostali doma, kot igrali to igro? Celo podprli kakšno alternativno stranko? Kaj, svoj glas boste vrgli proč in s tem podprli Janšo? Kakšni ljudje pa ste? Dobri že ne. Tako gre čustveno manipuliranje.
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Na voljo so nam tri politične stranke, ki predstavljajo alternativo trenutnemu vojnemu hujskaštvu proti Rusiji in ki ponujajo drugačno, zmerno in neodvisno zunanjo politiko. Te tri politične stranke so seveda na obrobju, šibke in z nizko podporo. Toda, ta podpora je še vedno dovolj visoka, da lahko prevesi tehtnico na eno ali drugo stran. Medijski razred je nevarnost zaznal in se je zelo hitro odločil, da bo Uroša Lipuščka in Violeto Tomić preprosto ignoriral. Tudi z Resnico bi tako naredili, a ta stranka ima že dovolj močno podporo, bazo, ki je rasla kar nekaj časa. Zaradi tega so Zoran Stevanović in stranka deležni več napadov, katerih cilj je predvsem bolj levo usmerjene volivce prepričati, naj ga ne podprejo. Ob tem so vse tiste volivce, ki želijo resnično protivojnega predstavnika postavili v položaj, ko morajo podpreti Resnico, saj sta ostali dve stranki potisnjeni na obrobje in nimata možnosti za preboj. Če tega ne storijo, bodo samo prispevali k temu, da bo vse ostalo enako. Proti tej odločitvi bodo seveda tisti, ki nočejo, da se kaj spremeni, streljali z vsemi topovi in čustveno izsiljevali.
Nihče ni popoln, kar seveda velja tudi za politične stranke. Oziroma, da se izrazim drugače, ni politične stranke, s katero se bo razmišljujoči človek popolnoma strinjal. Pustimo ob strani vernike. To pomeni, da je treba postavljati prioritete, če pa hočemo, da se kaj spremeni, tudi tvegati podporo alternativam. Če se bomo vedno pustili manipulirati, če bomo vedno žrtve strahov, da je treba v imenu ‘normalnosti’ podpirati ustaljene politične sile, se nikoli ne bomo rešili problemov, s katerimi smo soočeni. Na tak način potem celo velike države končajo s predsedniki, kakršen je Biden.
Jinov svet 