Oni dan se je v Švici odvijala zanimiva mirovna konferenca, na katerem je glavno vlogo igral voditelj države, ki vojno izgublja, medtem ko diplomatov države, ki vojno zmaguje, niso povabili. Logično, ne? Zagotovo bodo od tega sami pozitivni rezultati.

Slovenski predsednik vlade se je ob tem odločil, da je bolj zanimivo v živo spremljati košarkaško tekmo finala NBA in je v ogenj po žerjavico poslal predsednico republike Pirc Musar. Tam je ta ponovila nekaj gromkih besed o ruski agresiji. Pač. Države kolektivnega zahoda so se odločile, da bodo v tej vojni vztrajale do konca.

Ukraine is the victim of aggression by the Russian Federation, and only Ukraine can decide what peace agreement and what content is acceptable to Ukraine.
That condition is not negotiable. Slovenia would welcome any concrete plan that would pave the way for talks to end the war… pic.twitter.com/f9gVyWnWe9

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) June 15, 2024

Zveni nekam znana ta odločnost. Skoraj dve desetletji se je zahodni politični razred zaklinjal, da bodo tiste srednjeveške bojevnike v sandalih pod Hindukušem neizbežno premagali. Samo vprašanje časa. In so v Afganistan pošiljali denar in orožje in urili afganistanske oborožene sile. Kako zelo učinkovite so te brez ameriške podpore, se je potem pokazalo, ko se je Trump odločil, da zmanjša izgube v tej investiciji.

Ruski predsednik Vladimir Putin rad govori o tem, da se bo vojna zelo hitro končala, ko bo zahod prekinil z vojaško pomočjo Ukrajini. Verjetno ima prav. Milijarde in milijarde evrov se stekajo v Ukrajino, čeprav Ukrajinci za vedno več denarja dobivajo vedno manj orožja. Takšna je pač neusmiljena logika dobičkonosne vojaške industrije. Granate in rakete stanejo vedno več in dobički se večajo. Saj ne, da ukrajinske elite ne bi ob tem same bogatele. Pridno v svoje žepe tlačijo del denarja, ki jim ga tudi Slovenija namenja, da bi ‘obranile zahodni svet pre ruskimi orki’.

Ne, ukrajinskim elitam se ne bo zgodilo hudega. Skoraj zagotovo Rusi ne bodo zavzeli vse Ukrajine, a tudi če jo bodo, bodo oligarhi in politiki in načelniki lahko pobegnili v svoje vile v Grčiji ali Franciji.

In kje smo zdaj, po tem silnem mirovnem vrhu, kamor ena izmed vojskujočih se strani ni bila povabljena? Ni treba izgubljati preveč besed. Še ena propagandna poteza, namen katere je javnosti sporočiti, da vojne še ni konec in da smo odločni. Da smo enotni. Da smo mednarodna skupnost. Da bomo pomagali. Da še nič ni izgubljeno. Da smo za mir, čeprav na pogajanja gledamo kot na diktat naše strani nasprotniku.

Rusi pa medtem še vedno počasi in zanesljivo meljejo ukrajinske oborožene sile.