Predsednik slovenske vlade Robert Golob je ob prihodu na vrh Nata v Washingtonu zagotovil, da bo Slovenija po svojih močeh prispevala za pomoč Ukrajini. Medtem se pripravlja varnostni sporazum z Ukrajino, ki ga vlada po čudnih poteh želi spraviti skozi postopke, brez nekega javnega nadzora in debate.

ZDA in prijatelji Ukrajincem še enkrat več obljubljajo paket pomoči, ki bi jim naj pomagal v boju z vedno večjo in močnejo rusko oboroženo silo. Seznam čudežnih orožij, ki bi naj spremenila razmerja moči na bojišču, bi se naj podaljšal s še enim imenom, tokrat z bojnimi letali tipa F-16. Skorajda ni dvoma, da jih bomo kmalu videli v ukrajinskem zračnem prostoru, čeprav še ni čisto jasno, od kod bodo odhajala na bojne akcije in kdo jih bo pilotiral. Čisto mogoče, da se bo med ukrjainskimi piloti znašel kak zahodni plačanec. Letala Ukrajincem ne bodo prinesla zmage, le nadomestila bodo hude izgube, ki so jih utrpeli do zdaj. Kmalu bomo videli prve fotografije uničenih ameriških letal. Sicer pa so v tej vojni pomembne številke in te so na ruski strani. Deset, dvajset tankov ali letal zadostuje za kratek čas, potem jih je treba nadomestiti. Rusi pač proizvajajo več vsega, zahod se počasi opoteka za njimi in to kljub vsem obljubam o širitvi vojaške industrije.

Dober primer je proizvodnja topniškega streliva kalibra 155 milimetrov. Gre za Natov standard. Da so ukrajinske izgube velike priča že dejstvo, da ni veliko ostalo od njihovega sovjetskega topništva in da so zdaj odvisnih od sicer modernejših zahodnih primerkov. Ob tem so ves čas vojne v številu izstreljenih granat v slabšem položaju od Rusov, ki lahko proizvedejo ogromne količine streliva, nekaj pomoči pa so dobili tudi iz Severne Koreje.

To ni ruska propaganda, boleče dejstvo razkrivajo tudi zahodni mediji, celo takšni kot je Radio Svobodna Evropa. Evropejci so se zavezali k širitvi proizvodnje topniških granat kalibra 155 milimetrov, a svojih ciljev niso dosegli. Proizvajajo le tretjino nameravanega. Kot je Radiu Svobodna Evropa povedal vir, ‘je zelo slaba ideja prepričevati se, da imamo trikrat večjo proizvodno zmogljivost in se odločati na podlagi tega, potem pa nenadoma ugotoviti, da iz tovarn ne prihaja toliko in ni mogoče oskrbovati Ukrajine in zveze Nato.’

Tu je resnica, o kateri vsi, ki trobijo o veliki finančni pomoči Ukrajini, ne govorijo radi. Denarja je dovolj, ni pa dovolj tankov, letal, streliva. Ni ga dovolj, ker je vojaška industrija v državah kolektivnega zahoda šibka in ker je podvržena zasledovanju dobičkov. Več denarja priteče, višje so cene, proizvodnja pa se krepi počasi.

Ko slovenski politiki obljubljajo pomoč Ukrajini, govorijo predvsem o denarju. Financirali bi nakup orožja v drugih državah, ker ga sami Slovenci ne proizvajamo (razen mogoče nekaj drobiža) in ga tudi nimamo več na zalogi, razen če smo pripravljeni povsem osiromašiti naše oborožene sile. Tako je tudi marsikje drugod. To je tudi razlog, zakaj Rusi pritiskajo po vsej liniji fronte. To in pa dejstvo, da Ukrajincev počasi zmanjkuje.