Da je Biden v slabem stanju smo vedeli že dolgo. Celo v kampanji proti Donaldu Trumpu leta 2020 so bili vidni prvi znaki, a soočenje je takrat presenetljivo dobro zvozil. Čudeži farmacevtske industrije pač. Svoje so naredili tudi mediji, ki so zavestno prikrivali njegove težave, ko bi prav besneli, če bi se kaj takšnega dogajalo Trumpu.

Čas je mineval, Bidnovo stanje se je slabšalo, ameriški demokrati in večina njihovega medijskega razreda pa so se pretvarjali, da ni nič narobe. Sledili so jim servilni politiki in mediji po zahodnem svetu, tudi pri nas.

Ampak na koncu je udarila resnica. Potrebno je bilo soočenje, ki Bidna še ni prikazalo v tisti najslabši luči, v kakršni smo ga lahko videli v nekaterih posnetkih, ki so se delili po spletu. Toda, bilo je dovolj, da je demokratski stranki postalo kristalno jasno, da ne le, da ne bodo mogli poseči po predsedniškem mestu, takšen kandidat bo hudo oslabil še njihove kandidate v drugih bojih, ki se bodo odvijali letos. In tega, da bi republikanci s Trumpom na čelu dobili skoraj vso oblast, seveda ne bi radi videli.

Sledil je obrat, ki je hkrati dobra lekcija o tem, kdo laže in na kakšen način se laže in zavaja in komu gre in komu niti približno ne gre verjeti. Poglejte, vsi ti politiki iz vrst demokratske stranke, vsi ti novinarji, ki so se tako dolgo pretvarjali, da je vse dobro in prav, so zavestno zavajali javnost. Lagali so. To je zdaj očitno. Seveda ne bo nobenih posledic, čeprav bi vsekakor morale biti, ampak to je druga zgodba. Če so lagali o tem, o čem še potem lažejo? O Ukrajini zagotovo.

Ameriški politični prostor sta v kratkem času pretresla dva dogodka. Napad na Donalda Trumpa in Bidnov izstop iz predsedniške tekme. Da, Američanom se ne piše dobro, če sta ta dva človeka vrhunec njihove politične elite. Saj Kamala Harris, ki bi naj Bidna nasledila, ni nič boljša. Ampak, ste opazili nekaj? Nekaj tu manjka? Mar mislite, da sta v predsedniški tekmi le kandidata demokratov in republikancev? Da ni druge izbire? Pa vendarle je. Kje pa je Robert F. Kennedy mlajši? Kje je Jill Stein? Kje je Cornel West?

Na tem mestu si upam trditi, da ameriški politični sistem ni demokratičen. Zelo je podoben ruskemu, le da je v Rusiji ena velika stranka in vse sloni na enem človeku, tam nekje na obrobju pa se suče še nekaj manjših političnih strank, v ZDA pa sta dve stranki, ki blokirata in izrinjata vse ostale politične sile. Podobno kot v Rusiji, mediji delujejo tako, da pozornost dajejo vladajočim silam, druge pa ignorirajo, ali pa se jim posmehujejo in jih ignorirajo. Ne, ZDA niso demokratična država, so oligarhija, kjer dve veliki partiji obvladujeta vse in onemogočata, da bi se pojavila tretja ali četrta opcija, ki bi pomenila resnično alternativo. To je tudi razlog, zakaj ni poštenega soočenja vseh kandidatov. Američanom niti ne dajo možnosti, da bi lahko na istem odru v debati spremljali vso ponudbo. Vse kar so dobili je bila že zdaj omenjena za Bidna porazna predstava na televizijski mreži CNN.

Bistven element tega sistema je medijski razred, ki pazi, da pozornost dobivata le dve veliki stranki. Zaradi tega se nihče ni resno spraševal, kaj pa če bi Kennedy prevzel žezlo od onemoglega Bidna. Niti približno. Politični stroj neusmiljeno melje naprej in v boj pošilja Kamalo Harris. Mogoče bo celo še koga drugega znotraj stranke, kdo bi to vedel pri vseh spletkah in lažeh. Mediji bodo temu sledili.

Pomemben element so tudi pravila, ki otežujejo manjšim strankam, da bi se volitev udeležile. Ne le, da je treba imeti ogromno denarja, paziti je treba na vse vrste ovir, ki so namerno postavljene tako, da politične kandidate vodijo do neuspeha. Pomislite, sistem narejen tako, da se onemogoča dostop. A ni nekako tako v Iranu, kjer lahko na predsedniških volitvah kandidirajo samo odobreni kandidati? Da, prav tako je.

Republikanci veliko govorijo o tem, da so bile prejšnje volitve ukradene in da se to lahko zgodi tudi tokrat. Dejstvo je, da je ameriški politični sistem nepregleden in nepošten. Samo na to pomislite, kakšne težave imajo s štetjem glasovnic. Potem je tu še dostopnost volišč. Tam, kjer bi lahko zmagal nasprotnik, jih seveda partija, ni važno katera, dovoli manj, potem pa se naj drenjajo volivci in mogoče bo koga minilo, da bi se volitev sploh udeležil. Tudi kakšen mrtev tu pa tam voli in še je zgodb. Republikanci seveda lažejo, da je to nekaj, kar počnejo demokrati, sami niso nič boljši. Prav zaradi tega nepravilnosti na volitvah za predsednika niso izključene.

Govorijo pa Američani zelo radi o tem, da so svetilnik svobode in demokracije in poučujejo druge, kako bi se morali obnašati in jim pridigajo, da bi morali slediti njihovemu vzgledu.