S težavo sem se pripravil, da sem spremljal otvoritev olimpijskih iger v Parizu. Iskreno povedano, me je prepričala obljuba nevsakdanjega sprevoda športnikov, ki se je tokrat odvijal z ladjicami po reki Seni. Nekaj novega torej. Na žalost se je hitro izkazalo, da gre v teoriji za odlično idejo, v praksi pa je vse skupaj zelo slabo in dolgočasno izvedeno. Zaradi tega sem kmalu vse skupaj začel gledati bolj površno.
Še sreča, da so Francozi poskrbeli za malo drame in vse skupaj začinili.
Kaj reči o športni prireditvi, na katero so povabljeni športniki države, ki prav ta hip izvaja genocid, medtem ko je sodelovanje onemogočeno športnikom države, ki je udeležena v vojni, v kateri je večina žrtev med vojaki? In kako da so se med izrinjenimi znašli še Belorusi? In zakaj je normalno, da Rusi ne smejo nastopati, nikoli pa nikomur ni padlo na pamet, da bi kaj takšnega predlagal za Američane, ki so v preteklih desetletjih marsikje pustili pravo opustošenje?
Dvoličnost pač.
Olimpijske igre so zahodna prireditev, to je povsem očitno. Zaradi tega so Rusi izključeni, Izraelci pa ne. Da so zahodna prireditev, so dokazale tudi nekatere izredno dekadentne, mogoče celo sprevržene prvine programa ob otvoritvi. In ne, tega niso opazili samo zahodni kristjani, kakor radi lajajo predstavniki majhne liberalne manjšine, to je videl ves svet. In si zdaj misli svoje. O Franciji, nič kaj dobrega.
Olimpijske igre gredo po poti Evrovizije. Evrovizija je začela kot dolgočasno tekmovanje in se počasi spremenila v kičast cirkus, kjer ne šteje talent, ampak kdo bolj pade v oči in kdo ima več političnega zaledja. Povsem so jo tudi ugrabile nekatere progresivne struje, ki želijo na vsak način promovirati svoj način življenja. Moškega z brado, oblečenega v žensko, smo že videli. Da je Evrovizija nekoliko gay, se tudi vsi zavedamo. No, to vse bi še bilo mogoče prebaviti, če niste ravno versko goreči, ampak povprečnosti in neumnosti pa skoraj že ne več. To je tudi razlog, zakaj tega ne gledam. Škoda časa.
Seveda, tudi na Evrovizijo niso pustili Rusom, Izraelcem pa si česa takšnega niso upali narediti. Še več, ko je ob izraelskem nastopu vsa dvorana žvižgala, so v prenosu žvižge preprosto utišali. Pa ste mislili, da živite v svobodnem zahodnem svetu, kjer se takšni cenzurni posegi ne dogajajo.
Otvoritev olimpijskih iger bi morala služiti kot prikaz vsega dobrega, kar neka kultura premore. Morala bi povezovati, navdihovati. No, odsekana glava Marije Antoniete in brizgi rdeče barve, ki so očitno predstavljali krvavo kopel francoske revolucije, so govorili drugo zgodbo. Zapomnimo si to, ko se bomo morali soočiti s pravljicami, da je bila otvoritev namenjena temu, da prikaže ljubezen in strpnost.
Namesto da bi povezovala, je ta predstava v Parizu razdvojila. Ne le Francije, ne le zahoda, ampak ves svet. Oziroma, mogoče je bolje reči, na eno stran je potisnila majhno in glasno liberalno elito, na drugo pa ves preostanek sveta. Le kaj so si recimo mislili povprečni gledalci v muslimanskih deželah, ko so imeli opravka z moderno izvedbo da Vincijeve Zadnje večerje, kjer so glavne vloge imeli pripadniki transpolne skupnosti. In otrok, ki se je tam kdo ve zakaj znašel.
Kaj pravite, da ni šlo za upodobitev Zadnje večerje? Da so kristjani, ki so zagnali vik in krik, navadni neizobraženi bebci, ki bolje, da so tiho, ko razgledana elita prikazuje Praznik bogov Jana Harmensza van Biljerta? Da je podobnost le naključna? Da je to še en dokaz, s kakšno drhaljo ima vzvišena in modra progresivna scena opraviti?
Ne le, da ste užalili ogromno ljudi, zdaj se jim še posmehujete, ker so užaljeni. Res čudovito in zrelo.
Podobnost je, morate priznati, velika. Bojim se, da je povsem namerna. Da gre za poskus v ospredje potisniti eno skupino ljudi in se posmehovati drugi. Da gre za izraz sovraštva do verskih čustev in hkrati za poskus, da se še eno institucijo spremeni v bojno polje v kulturnem boju, da se zavzame vse položaje in potem pridiga določeno ideologijo. Gre za dolg pohod skozi institucije in če o tem govorijo pripadniki politične desnice, to še ne pomeni, da ni tako. Sicer pa gre tukaj za manipulacijo.
Največja laž v tej zgodbi je, da so samo skrajni kristjani tisti, ki so videli poskus norčevanja, ali ki ne vidijo radi da pripadniki spolne manjšine vedno bolj dominirajo v takšnih in podobnih predstavah. Spretno se molči o vseh drugih, ki takšen šov zavračajo, ali mu celo jezno nasprotujejo. Seveda je jasno, zakaj zagovorniki pariške ‘umetnosti’ to počnejo. Tako se lahko pretvarjajo, da so del večine, ki ima opravka z radikalno in neumno manjšino in lahko celo izkoristijo obstoječe politične delitve. V Sloveniji tukaj govorimo o delitvi na politično levico in desnico. Lažje je tako. Lažje je s prstom žugati evropskemu kristjanu, češ, ‘tu si glasen, o Palestini si pa tiho’, kot pa se vprašati, kaj le si Palestinci mislijo o drag queenih na otvoritveni prireditvi olimpijskih iger. Ali priznati, da marsikdo, ki kritizira otvoritev olimpijskih iger v Parizu, podpira palestinski boj in nasprotuje izraelskemu divjanju.
Jasno je, da moramo spoštovati svobodo izražanja, tudi če je občasno boleča. Če se kdo želi norčevati iz verskih čustev, mu to mora biti dovoljeno. Ni pa lepo. Ni lepo norčevati se iz pripadnikov spolnih manjšin. Ni se lepo posmehovati ljudem drugih ras. Ni se prav žaljivo izražati o tistih, ki imajo kakšne telesne hibe. Ni prav, da se sovraži cele narode. Liberalni fašisti zelo radi sovražijo vse Ruse, recimo.
Spodobni ljudje bi se tega morali zavedati, ne pa prilivati olja na ogenj. A ravno to se je na družabnih omrežjih zgodilo. Nekateri so začutili, da je tu nasprotnik ranjen in mu začeli privoščljivo vtirati sol v rano. Ne morem drugače, kot da si mislim, da gre za isti tip ljudi, ki v Izraelu podpira genocid nad Palestinci. Zaradi vsega sovraštva, zaradi starih zamer, so se spremenili v pošasti, sposobne najhujših dejanj.
To zdaj zveni kot kritika liberalnega tabora in to tudi je, a jasno ob tem je, da se takšno, uporabimo pravo besedo, nagnusno obnašanje, širi povsod. Nobena skupina ni imuna na sovraštvo, povsod so neprijazni in hudobni ljudje, ki menijo, da se imajo pravico izražati najbolj grobo in primitivno, vsi drugi pa bi morali molčati. Saj, če bi desničarska skupina v Parizu pripravila veliko predstavo, v kateri bi v ženske preoblečeni moški uprizarjali zgodbo, sumljivo podobno kakšni iz muslimanskega verskega življenja, bi tisti, ki v otvoritvi olimpijskih iger ne vidijo nič spornega, preprosto ponoreli. Divjali bi od besa.
Rekli smo, da olimpijske igre gredo po poti Evrovizije. Otvoritvena prireditev to že nakazuje. Nekateri bodo zaradi tega vrhunec športnega udejstvovanja bojkotirali. Nekatere so seveda kar izključili in si bodo morali najti druga tekmovanja. Govorim o Rusih in Belorusih in kakor se svet premika, se bo to mogoče zgodilo tudi Kitajcem. Podobno kot Evrovizija, se lahko zgodi, da bodo olimpijske igre postale kičast preostanek zahodne hegemonije, izraz vrednot majhne liberalne in progresivne struje znotraj zahodnega sveta, kjer bo v ospredju vse, samo šport ne. Za ves svet bo potem to najbolj jasen prikaz zahodnega propada.
Jinov svet 