Elon Musk se je s svojim družbenim omrežjem X zapletel v pravo malo vojno z brazilskimi oblastmi, to se pravi, z nekim sodnikom z izredno veliko močjo. S takšno, da je lahko na območju Brazilije prepovedal delovanje družbenega omrežja X ,ker se to ni podredilo njegovim zahtevam. Hkrati je zagrozil s hudimi finančnimi posledicami za tiste, ki bi to prepoved obšli s pomočjo VPN-a, a je brazilsko sodišče potem to odločitev zavrglo.

Četudi je X v Braziliji blokiran, je oviro dokaj preprosto zaobiti in številni Brazilci to tudi počnejo, vse v posmeh avtoritarnemu sodniku. Podobno se dogaja na Kitajskem, kjer so oblasti ustvarile veliki zid, s katerimi so omejile doseg tujih omrežij in omogočile svojim, da se razvijejo in osvojijo trg. Tudi ruske oblasti so pred leti hotele disciplinirati Telegram, lastnika katerega so pred dnevi prijele francoske oblasti, da bi ga same prisilile v spoštovanje njihovih cenzorskih odločitev. Takrat je ruskim oblastem povsem spodletelo, Telegram je na področju ruske države nemoteno deloval naprej.

V spopadu med državnimi institucijami in družbenimi omrežji je mogoče imeti dve stališči, ki sta obe še kako pomembni. Prvo je, da so posegi v delovanje družbenih omrežij poskus, kako preprečiti, da bi se širila mnenja in informacije, ki niso po godu vladajočim. Gre za cenzuro, za obvladovanje javnega mnenja, za propagando, ki se jo širi skozi medije, ki so pod nadzorom vladajočih sil. Ni seveda rečeno, da so ti mediji neposredno pod državnim nadzorom, lahko so tudi zasebni, a služijo predstavnikom vladajoče elite. Neke razlike na koncu ni. Gre za napad na svobodo govora in na manjšanje prostora svobode, napad na samo demokracijo.

A drugo stališče je prav tako pomembno, to je, da imajo suverene države pravico, da se obvarujejo pred podjetji, ki imajo sedež v drugih državah in tudi pogosto služijo kot orodje teh drugih držav. V Braziliji je tako razumljivo, da omejujejo moč nekega ameriškega družbenega omrežja. Elon Musk lahko krepi glasove tistih posameznikov, ki jih sam podpira in manjša doseg tistih, s katerimi se ne strinja. Elon Musk lahko celo deluje kot podaljšek interesov ameriške države in spodbuja nemire proti oblastem v tujih državah. Suverene države se imajo pred takšnimi grobimi posegi seveda vso pravico zaščititi, imajo pa tudi pravico, da tuja podjetja silijo k spoštovanju zakonov, če že poslujejo na njihovem ozemlju.

Preprostih odgovorov tukaj ni.

Če smo že pri Elonu Musku, je povsem jasno, da X po eni strani nastopa kot velik pospeševalec izmenjave alternativnih mnenj, po drugi strani pa svobodo izražanja omejuje. Na X je k sreči mogoče pisati o dogajanju v Rusiji in Ukrajini in se nič ne zgodi, a mnogo težje je to početi o izraelskem divjanju v Gazi. Takrat svoboda govora Musku kar naenkrat ni več na prvem mestu.

Tu je pomemben argument za prisotnost čim več medijev in družbenih omrežij. Namreč, nikjer ni popolne svobode, čeprav Telegram temu pride zelo blizu. Povsod so cenzorji, takšni in drugačni. Če hočeš svobodno debatirati o Rusiji, greš na X, če si ameriški konservativec, je tu Gab, če ti gre vse to na živce, greš na Facebook ali Threads. Lahko uporabiš ruski VKontakte, ali celo najdeš kakšno kitajsko spletno stran. Možnosti je veliko in to je dobro. Četudi včasih majhno, je območje svobode vedno prisotno.