Pred nekaj dnevi je kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos, prestala burno zaslišanje pred parlamentarnim odborom za zadeve EU. Iz vrst opozicije so se vrstili napadi, med drugim so jo obtoževali, da je bila sodelavka Udbe in da je naklonjena Rusiji. Za slednje so uporabili kar njene besede, da ‘Moramo biti kritični do Rusije, vendar ne smemo zapreti svojih vrat pred Rusijo. Slovenija je imela vedno dobre odnose z Rusijo, vendar smo pod vlado (premierja) Janeza Janše videli odmik od Rusije proti ZDA.’

Marta Kos je seveda povedala to, kar misli vsak zdravorazumski človek. Da je bolje sodelovati, kot podirati zidove in da se ni najbolj modro podrediti samo enemu centru moči. S tem ni izrazila nobene prave naklonjenosti do Rusije, nobene pripravljenosti, da bi se Slovenija podrejala ruskim interesom, a to je nekaj, česar v slovenski opoziciji, predvsem pa pri gorečih privržencih ameriškega imperija ne razumejo in nočejo razumeti. Zanje je gospodar lahko samo eden in svet tudi vidijo kot odnos med gospodarjem in hlapci. Prav zaradi tega tudi vse, ki kritizirajo zahodni odnos do Rusije (in do Kitajske tudi), redno obtožujejo, da so na ruski plačilni listi in si želijo postati ruski vazali.

To je razlika med zagovorniki multipolarnega sveta in zagovorniki ameriške hegemonije. Prvi želijo, da v svetu ne bi bilo gospodarjev in hlapcev, da bi bile države suverene in bi lahko odločale o svoji prihodnosti, da bi lahko sodelovale z vsemi. Drugi želijo, da bi se vse podrejalo volji ZDA, da bi bili uničeni vsi, ki bi ameriško hegemonijo lahko ogrozili, vidimo pa lahko tudi, da so pripravljeni podpreti genocid nad Palestinci, vse v imenu svetovnega reda, ki temelji na ameriških pravilih. Kaj, celo ploskajo, kadar umirajo Palestinci, Libanonci in drugi. Zanje so edini pravi ljudje zahodnjaki in Izraelci. S tem seveda izkazujejo svoje rasistične poglede na svet.

Na rusofilski strani boste že težko našli koga, ki bi zagovarjal priključitev Rusiji, ali da bi naši politiki odhajali v Moskvo, ali vsaj na rusko veleposlaništvo, po ukaze, na amerofilski pa je takšnih ogromno. Še več, tudi med liberalci, ki imajo občasno kaj kritičnega za pripomniti čez ZDA, vlada prepričanje, da se mora ves svet podrejati ameriškim interesom. Oni bi pač le radi, da bi v ZDA vladali demokrati, takrat je vse dobro.

Če se dotaknemo le politične desnice, ki najbolj goreče sovraži vse nasprotnike in konkurente ZDA, velja pripomniti, da so njihovi ideološki predniki podobno mislili tudi o nacistični Nemčiji, za katero so se prostovoljno borili in potem temu primerno tudi končali. Takšna je pač usoda tistih, ki mislijo, da so nadljudje, ali vsaj zvesti služabniki nadljudi in jih pred tem ne moti nobeno grozodejstvo, ki ga njihovi gospodarji izvedejo.

Menim, da je edino pravilno, če si želimo čim več sodelovanja in če na prvo mesto postavljamo svoje interese. Le zakaj bi si želeli biti hlapci, le zakaj bi se odrezali od preostanka sveta, da bi s tem zadovoljili kaprice vladajočih tam v Washingtonu?