Robert Golob se ne zaveda, da se z vojno v Ukrajini svet ni nič kaj spremenil. Vse je tako, kot je vedno bilo

Združeni narodi so poseben cirkus, kjer velikih pet lahko blokira vsako odločitev in kamor majhni hodijo, da se pokažejo svetu. Da sedijo pri mizi z velikimi. Da imajo svoje govore. Da imajo svoje izlete. To velja tudi za Slovenijo. Še hujše, države, kakršna je Slovenija, delujejo le kot podaljški imperialnega centra, torej ameriške hegemonije. Če se s čim ne strinjajo, le milo prosijo, da bi bilo drugače, kot je. V slovenskem primeru to velja za dogodke na Bližnjem vzhodu. Za Ukrajino seveda ne.

Je že smešno, da ljudje, ki jasno vidijo, kaj ameriški globalni red pomeni za Palestince, verjamejo v ameriško propagando o Ukrajini in Rusiji. A to je že druga zgodba.

Slovenija bo stala z Ukrajino, dokler ne doseže vizije pravičnega miru, in vemo, da nam bo Ukrajina stala ob strani, če jo bomo potrebovali,‘ je slovenski predsednik vlade Robert Golob besedoval v Varnostnem svetu Združenih narodov. O tem, da so evropske države enotne v obsodbi ruske agresije. O frustriranosti, ker Varnostni svet ne more ukrepati glede vojne. No, kako bi, če pa je Varnostni svet odraz globalnih razmerij moči in tam sedijo predstavniki velikih sil, med katerimi sta na jezo marsikaterega zahodnega politika in novinarja, tudi Rusija in Kitajska. In ne, če bi Združene narode reformirali in Ruse in Kitajce izgnali, to ne bi nič pomenilo za vojno v Ukrajini. Rusov ni mogoče ustaviti z besedičenjem v neki mednarodni instituciji, s sankcijami pa očitno tudi ne.

Kolektivni zahod je v vojni v Ukrajini na koncu z močmi, zaradi tega tudi poslušamo o dovoljenju za uporabo raket dolgega dosega po ciljih globlje v Rusiji. Če bi Ukrajinci zmagovali, potem ne bi potrebovali vedno novih čudežnih orožij. Ker izgubljajo, prihajajo na vrsto Abramsi, letala F-16 in rakete dolgega dosega. Nič ne pomaga. To je vojna izčrpavanja in Rusi imajo močnejšo vojaško industrijo in več resursov, za njimi pa stoji Kitajska, ki se zaveda, da je naslednja tarča ameriškega imperija svobode in demokracije in vseh možnih vazalov, ki strumno marširajo za ameriško zastavo. Da, tudi Slovenije.

Osebno me najbolj razjezi pretvarjanje o tem, kakšen je naš svet. ‘Za Slovenijo je jasno, da če bo zmagala Rusija, bodo zmagale tudi kršitve Ustanovne listine ZN-a. Svet bo manj varen in ceno bodo plačali vsi,‘ je izjavil predsednik slovenske vlade. Kaj, ker je bil svet pred vojno v Ukrajini podoba raja? Ker je bil mir? Ker nihče ni napadal drugih držav, podpiral državne prevrate, uvajal gospodarskih sankcij? Pol milijona iraških otrok je umrlo zaradi zahodnih gospodarskih sankcij! Razen Iraka, so gorele Zvezna republika Jugoslavija, Libija, Sirija, Afganistan, droni so pobijali po Somaliji in še kje. Kdo pa je upošteval Združene narode? Komu je pa bilo mar za mednarodno pravo? Ko so Američani rekli, da gredo, so šli. In so mleli vse pred sabo. A kar naenkrat bo svet mnogo slabši, ker je Rusija odgovorila na zahodno vmešavanje v Ukrajino in nenehne provokacije in priprave na uničenje ruske države?

Veste, kakšen tip človeka lahko izreče besede, kakršne je izrekel predsednik slovenske vlade? Takšen, ki verjame v večvrednost kolektivnega zahoda. Vladarji tega imperija sedijo v Washingtonu in so ustvarili red, ki temelji na pravilih, takšnih pravilih, ki ustrezajo ZDA in ki jih le te lahko mirno kršijo, če jim je tako v interesu.

Svet se v resnici ni nič spremenil z vojno v Ukrajini. Tokrat je pač padlo po klientih kolektivnega zahoda in le ta ni sposoben zmagati vojne, ker se je zapletel v spopad z veliko silo. Ukrajinci seveda niso nič bolj ljudje, kot Palestinci ali Afganistanci in vojna v Ukrajini ni nič kaj bolj strašna od divjanja po Iraku ali v Libiji. Še več, za civilno prebivalstvo je mnogo boljša, saj je večina žrtev med vojaki. Primerjajte to z delovanjem izpostave kolektivnega zahoda na Bližnjem vzhodu, ki ji je v enem samem dnevu v Libanonu uspelo ubiti čez 600 ljudi. Ampak seveda, to so bili sami teroristi. Tudi, če so bili otroci in ženske. Tako pač je v svetu, kjer imamo sistem, ki temelji na pravilih.

Verjamem pa, da zelo boli, ko sam občutiš palico, s katero si prej z veseljem udrihal po drugih.