Da bo ministrica Emilija Stojmenova Duh po aferi z uporabo modrih luči na avtocesti v Avstriji padla, je bilo predvidljivo. Po eni strani ne preveč pomemben zaplet, po drugi strani pa vendarle nedopustno ravnanje in blamaža slovenske države.

Po navedbah N1 se je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh maja letos odpravila na službeno pot v Ženevo. Ker je obtičala v koloni proti Dunaju in je grozilo, da bo zamudila letalo, je voznik vklopil modre luči in prehiteval kolono, pri tem ga je ob prehitri vožnji ujel radar. Avstrijci so seveda želeli vedeti, kdo je vozil vozilo, a ministrica se je plačilu kazni hotela izogniti in je o tem celo pisala slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju.

Po eni strani nepomemben dogodek, ki pa že kaže na, milo rečeno, nepoznavanje realnosti. Težko verjamem, da je voznik sam, na svoj pest, proti volji ministrice, povpraševal v Slovenijo, ali lahko uporabi modre luči in je to potem storil, četudi so mu to odsvetovali, kakor trdijo na tej strani. Da jih ne sme, bi seveda moral vedeti on, morala bi vedeti ministrica. To so vendarle osnove, ampak na žalost od nekaterih sicer formalno dobro izobraženih poznavanja le teh ni za pričakovati. Zato tudi prihaja do takšnih napak. Pa bi to še bilo mogoče mirno prebaviti, celo to, da ministrica trdi, da je bil voznik v stiku z inšpektorjem na centru za varovanje in zaščito, ki bi naj rekel, da naj vklopi modre luči. A to, da se ministrica, ko je prišlo pismo iz Avstrije, ni takoj odločila za plačilo kazni, mogoče celo iz svojega žepa in v nasprotno stran ni poslala opravičila, je pa že malo čez rob.

Ta aferica prihaja za vprašanji o smotrnosti nakupa prenosnih računalnikov, ki bi jih naj razdelili revnim prebivalcem te države. Rade volje verjamem, da je šlo za projekt z dobrimi nameni. Toda, že od samega začetka se je že od daleč videlo, da ta projekt ni najbolje domišljen. Ob dobrih namenih je treba tudi dobro premisliti, kako boš nek projekt izpeljal in zdi se, da tega na ministrstvu niso naredili, pač pa so šli naprej in probleme reševali sproti.

Osebno ne mislim, da bi bilo zaradi tega bilo treba ministrico križati. Napake se dogajajo in problemi se potem rešujejo. Še enkrat, gre za dober namen v korist revnih prebivalcev te države in ta projekt pač zahteva neka sredstva. Ne razumem, zakaj se kdo pritožuje, da bodo večji stroški, ker bo treba prenosnike pošiljati po pošti. Kako pa bi naj šlo drugače? A bi jih naj uslužbenci ministrstva osebno nosili na naslove?

Afera z modrimi lučmi se mi, resnici na ljubo, tudi ne zdi posebej strašna, je pa res, da kaže na neke osebne karakteristike, zaradi katerih je pričakovati, da bi se ministrica v prihodnje zapletla še v kakšno podobno aferico. Ne, ker bi bila slaba oseba, ampak ker preprosto ne ve bolje.

Pa še to ni nekaj, zaradi česar bi histerično vpil, da mora ministrica leteti, tudi če mi je razumljivo, zakaj je izgubila podporo znotraj vladne koalicije in ob tem tudi zaupanje predsednika vlade Roberta Goloba. Toda, če so v preteklosti rušili takratno kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec zaradi tiste prenočitve na Krasu, potem morajo enaka stroga merila veljati za vse. Seveda bi morala veljati tudi za pripadnike neke druge stranke, ki so je sicer polna usta poštenosti, a svojih ministrov ne žrtvuje niti ob mnogo hujših spodrsljajih. Toda, zagovarjanje standardov, kakršni veljajo za tisto stranko, bi Slovenijo zelo hitro popeljalo v propad.

Na žalost se zdaj oglašajo številni, ki politiko vidijo le kot boj naših proti njihovim in so pripravljeni svoji strani odpustiti vse in so glasni o tem, kako da enaka pravila za druge ne veljajo. To so taisti ljudje, ki so rušili Aleksandro Pivec in še koga. Zdravila, ki so ga predpisovali drugim, sami ne marajo.

Mogoče je razpravljati o tem, ali je pametno menjavati ministre zaradi nekih malenkosti. Mogoče res ne. Lahko, da bi včasih bilo na mestu nekaj več razumevanja in bi predsednik vlade zahteval, da se napake pač ne ponavljajo več. Še posebej bi to veljalo, če bi ministri, ki bi jih takšne aferice doletele, drugače delali dobro. Ampak, živimo pač v državi, kjer se mediji in del javnosti histerično zaženejo v vsakega služabnika ljudstva, če le dobijo priložnost za to. Da, tudi v tiste služabnike ljudstva, ki prihajajo iz neke zdaj opozicijske stranke, ki sicer nerada prevzema odgovornost in svoje vedno brani do samega konca. Razen seveda, če se ne zamerijo velikemu šefu. Potem je drugače.

Menjava Emilije Stojmenove Duh ne bo kdo ve kako škodila vladi. Zamenjali jo bodo. Podpora prvi stranki koalicije se je že tako zelo zmanjšala in zaradi enega takšnega pripetljaja ne bo veliko hujše. Trendi se bodo pač nadaljevali, ker se nezadovoljstvo med tistim delom volilnega telesa, ki nas skoraj na vsakih volitvah blagoslovi z izbiro novega rešitelja, postopno krepi. Gre seveda za zelo labilni del volilnega telesa, ki se hitri navduši in potem počasi postaja vedno bolj jezen, dokler ne zavrže svojega rešitelja in si najde novega. Ni ravno najbolj pametno in zaradi tega tudi nastajajo politične stranke, polne nepreverjenih kadrov, a tako to pri nas v Sloveniji je.