Na Bližnjem vzhodu, dolga vojna izčrpavanja

Najbolj poceni manipulacija je, da začneš zgodbo pripovedovati nekje na sredini in se narediš za žrtev. Izraelcem gre to dobro od rok, ob tem pa jim izdatno pomagajo nekateri zahodni mediji in politika, svoje pa naredijo še navijaški uporabniki družabnih omrežij.

Po tej zgodbi je torej Iran včeraj neizzvano z raketami napadel svetilnik demokracije in svobode na Bližnjem vzhodu. Barbarsko je raketiral mirne izraelske civiliste in vsa sreča, da je izraelska zračna obramba tako napredna, da je sestrelila vse iranske rakete, ki so bile bržkone namenjene na bolnišnice, stanovanjske bloke in vrtce. Izrael se bo zdaj seveda na to agresijo moral odzvati tako kot zna. Civilizirano. Rules based order. Razstrelili bodo kakšno stanovanjsko stolpnico, polno teroristov seveda (teroristi so tudi majhni otroci) in tako bo zadoščeno pravici. In ne pozabite, Izrael se bori za mir.

7. oktober 2023 ni bil začetek vse nesreče v Palestini. Da, takrat so pripadniki Hamasa pridrli čez veliko zidovje, ki so ga Izraelci postavili okoli Gaze. Pobili so veliko izraelskih vojakov, zavzeli nekaj vasi, bržkone je prišlo tudi do grozodejstev nad civilnim prebivalstvom. Izraelci so zaspali, čeprav so se še pravočasno vrstila opozorila, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo, a politični vrh jih ni jemal resno. Celo pripadniki Hamasa so morali biti presenečeni, da jim je uspel takšen podvig. Izraelci so seveda, ko so prišli k sebi, udarili z vsem, kar so imeli na razpolago, ob tem pa niso pozabili na propagandno vojno, tako da še zdaj mnogi verjamejo, da so Hamasovci ubijali in na ognju pekli izraelske otroke. So pa res vzeli veliko talcev in jih odpeljali v Gazo, da bi jih potem zamenjali za palestinske talce po izraelskih zaporih.

Bistvo problemov na Bližnjem vzhodu je, da so Izraelci svojo obljubljeno deželo iztrgali iz rok tamkajšnjih prebivalcev. Te so preprosto pregnali z njihovih domov in od tedaj ni miru. Obrazi, organizacije, to se menjuje, boj pa ostaja. 7. oktober je le ena epizoda v zelo dolgi seriji. So pa Izraelci tokrat vzeli stvari groteskno resno, namenili so se izvesti genocid Gazi. Talci so jim služili za izgovor, cilj pa je bil ves čas tako uničiti Gazo, da bi Palestinci preprosto odšli. Toda, v sosednjih državah so spoznali, kam pes taco moli in so raje zaprli meje, kot da bi, recimo Egipčani, sprejeli vse prebivalstvo Gaze, potem bi pa Izraelci tam postavili svoje naselbine, kakor to počnejo na Zahodnem bregu. Da, ni problem samo Gaza, ni problem neka teroristična organizacija, problem je izraelsko širjenje, ki bo čez čas, če jih nihče ne bo ustavil, odstranilo vse Palestince. Tudi na Zahodnem bregu. No, dobro, mogoče je to pretiravanje. Izrael potrebuje poceni delovno silo, nekaj milijonov Palestincev lahko ostane v vlogi drugorazrednih državljanov.

Ko so včeraj zvečer proti ciljem v v Izraelu poletele iranske rakete, ni šlo za nek nedoumljiv dogodek, šlo je za posledico izraelskih akcij. Po eni strani lahko dogodke lepo nanizamo od trenutka, ko se je libanonsko gibanje Hezbolah odločilo, da bo, dokler bodo Izraelci izvajali genocid v Gazi, napadalo Izrael, preko vseh izraelskih napadov na Libanon, Sirijo in celo v samem Iranu, do včerajšnjega iranskega odgovora. Po drugi strani Izraelci že leta in leta napadajo iranske svetovalce in prostovoljce v Siriji, ubijali so celo iranske jedrske znanstvenike. Ni da ni. Iranci so bili dolgo časa potrpežljivi, a vse enkrat mine.

Z vojaškega vidika je Iran včeraj zvečer dokazal, da lahko z lahkoto obstreljuje Izrael in da jih izraelska zračna obramba ne more ustaviti. 12 minut so letele rakete iz Irana do svojih ciljev in tudi če so jih Izraelci nekaj prestregli, vseh le niso mogli. Pa je šlo za omejen napad. Iran ima ogromen arzenal raket in dronov, Izraelce lahko bombardirajo zelo dolgo, če hočejo, po sto raket vsako uro, ne le v enem samem napadu. To je tudi sporočilo izraelskim zaveznikom, da Iran lahko uniči njihova oporišča v regiji in da je ni protizračne obrambe, ki bi imela toliko prestreznikov, da bi jih ustavila.

Včerajšnji napad je bil napovedan, Izraelci so vedeli, kaj prihaja in so se lahko pripravili. Tarče so bile vojaške. Padalo je po letališčih, štabu Mosada, koncentraciji izraelskega oklepa na severu države. S posnetkov je razvidno, da je bilo kar nekaj zadetkov, kakšna pa je resnična škoda, nam povedal ne bo nihče. Izraelci tako kot Ukrajinci zelo radi lažejo in trdijo, da so nepremagljivi. Vse sestrelijo, izgub nimajo, vse svoje sovražnike pobijejo. Itd …

Kaj bi se zgodilo, če bi Iran udaril nenapovedano in bi izbral civilne cilje? Recimo nebotičnike v Tel Avivu? Preden bi Izraelci uspeli pobegniti z zgornjih nadstropij, bi že priletele rakete. Žrtev bi bile ogromno, podobno temu, kar s svojimi napadi povzročajo Izraelci v Gazi in v Libanonu. Toda, k sreči za Izraelce, Iran ni tako krvoločen. Čas bo pokazal, če se bo to spremenilo.

Izraelci napovedujejo maščevanje, toda pri tem so nekoliko omejeni. Daleč je do Irana in ko bodo izraelska letala inapadla svoje cilje, bodo iranske rakete že letele proti letališčem v Izraelu. Izraelski piloti bi se lahko vračali v peklensko točo iranskih raket. Razen tega seveda lahko Iran izvede mnogo hujši napad na Izrael, če pa se v vojno vmešajo Američani, tudi na njihova oporišča v regiji. Če bodo Izraelci napadli iransko naftno infrastrukturo, lahko v povračilo Iranci izbrišejo vso naftno infrastrukturo v regiji, ali začnejo potapljati tankerje v Perzijskem zalivu. Zdaj pa pridite do nafte, potem ko ste se odrezali od Rusije!

Če smo že pri Rusiji, po poročilih je izraelski predsednik vlade Netanjahu klicaril Putina, a ta ni hotel sprejeti klica. Rusija se je odločila, da stoji ob strani svojemu iranskemu partnerju. Še več, v primeru večje vojne, v primeru ameriškega posredovanja lahko pričakujemo, da bodo Rusi Iranu še kako pomagali. Podobno, kot zahod pomaga Ukrajincem v vojni z Rusijo. Če ne drugače, lahko Rusija pomaga Iranu posodobiti zračno obrambo, jim dobavi modernejša letala, jim nudi informacijsko podporo, rakete in drone pa imajo Iranci tako ali tako enakovredne in ne potrebujejo pomoči.

Malo verjetno je, da bi se prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu lahko kmalu končalo. Izrael in njegovi navijači sanjajo o izraelski vojaški premoči, ampak v Libanonu lahko vidimo, da tudi če ubiješ samo vodstvo organizacije, če izvedeš obsežen teroristični napad s pagerji, če zradiraš nekaj stanovanjskih blokov, to še ne pomeni, da si vojno zmagal. Prav danes so tako Izraelci v svojem neuspešnem vdoru na libanonsko ozemlje izgubili 8 vojakov, kdo ve koliko jih je še ranjenih. Hezbolah medtem še vedno redno obstreljuje sever izraela. Še več, Izraelcem ni uspelo pomiriti Gaze, od koder še vedno občasno dobivamo posnetke akcij Hamasa in od koder, verjeli ali ne, tu in tam še poleti kakšna raketa. Potem so tu še pripadniki skupine Ansaralah v Jemnu, ki občasno na cilje v Izraelu pošljejo kakšno raketo, vse skupine v Iraku in na koncu Iran, ki je velika država z ogromnim arzenalom, zakopanim globoko pod zemljo, tako ga niti jedrski napad ne more takoj uničiti.

Bržkone je pred nami še dolga vojna, ki utegne imeti hude posledice tudi za nas. Ampak hej, vsaj v vojno s Kitajsko nas še niso zapletli.

One thought on “Na Bližnjem vzhodu, dolga vojna izčrpavanja

Komentarji so zaprti.