Vojna v Ukrajini je omogočila popolno nadvlado ZDA nad staro celino, kar je verjetno bil eden izmed ciljev te operacije. Evropejci so se odrezali od Rusije, se pravi od ruskih poceni resursov in s tem so oslabili svojo industrijo. Posledice so že vidne. Hkrati so si s tem zapiranjem vrat samo še povečali odvisnost od ZDA. S Kitajsko odnosi še niso tako slabi kot z Rusijo, ampak Američani in njihova agentura po Evropi mrzlično delajo na tem, da bi Evropejce odrezali še od te velesile. Podrejenost Evropejcev bi potem bila popolna.

Ob Trumpovi zmagi na ameriških predsedniških volitvah, ki je podkrepljena še z veliko republikansko zmago v Kongresu, se je med nekaterimi evropskimi politiki začelo šepetati, da je treba Evropo postaviti na svoje noge. Začeli so razmišljati o neodvisnosti. Besni in prestrašeni, ker je na oni strani Atlantika zmagala konservativna struja, ki aktivno nasprotuje novodobnemu liberalizmu, so se začeli zavedati, da odvisnost od ZDA ni najbolj dobra. Dokler je bil v Beli hiši na oblasti Biden, jih to seveda ni motilo. Ne, vedno so si želeli biti del ameriškega imperija, tudi če le kot sateliti, le da so si ta imperij predstavljali po svoje.

Toda, kaj sploh ostane tem prestrašenim elitam? Upreti se ZDA pod Trumpom ni tako enostavno, kot si kdo misli. Cena utegne biti visoka. Če bi imeli v Rusiji partnerja, bi to bilo mogoče narediti dokaj neboleče, ampak, Evropejci so se znašli v izkoriščevalski zvezi, nekako tako kot posesivni mož svojo ženo prisili, da prekine stike z vsemi prijatelji in s svojo družino, potem pa jo drži na povodcu in maltretira. Kam pa bo šla? Nikogar več ni, ki bi ji odprl vrata. Če si bodo torej evropske liberalne elite drznile nasprotrovati ZDA, jih bo Trump imel možnost kaznovati. Boleče kaznovati. Gospodarski pritiski bodo seveda kmalu privedli do povečanega nezadovoljstva in s tem do krepitve alternativnih političnih sil, prav takšnih, ki bodo v Trumpu videle zaveznika. Madžarski predsednik vlade Viktor Orban se že veseli. Tu je še ameriška agentura, ki ne bo kar dopustila, da bi se evropske države osamosvojile. Ta agentura ima seveda odprta vsa vrata, za razliko od kakšne druge jih nihče ne preganja. Tudi medijsko bo v prihodnje Evropejcem zelo težko doseči, da bi blokirali ameriški vpliv. Če se bodo lotili Elona Muska in njegovega družbenega omrežja X, se jim spet lahko zgodijo boleče posledice.

Veliko govora je zdaj tudi o tem, da bi Evropejci morali sami prevzeti breme za vzdrževanje Ukrajine, če bi se Trump odločil za umik. To so prazne besede. Vojaška industrija je šibka, v zadnjih dveh letih se ni kdo ve kako okrepila, posledica sankcij proti poceni ruskim energentom pa je, da se industrijska moč krči. Kdo pa bo proizvajal granate in tanke in jih pošiljal Ukrajincem? Denar, ki ga je mogoče po mili volji tiskati, seveda ni vse. Denarja ni mogoče jesti, z denarjem ni mogoče streljati. Če ni industrijskih zmogljivosti, potem ni orožja. Tako preprosto je to. Seveda, dolgoročno bi preusmeritev na vojaško gospodarstvo lahko bila uspešna in bi evropska vojaška industrija zadostila potrebam, toda zavedati se moramo, da bi to zopet zahtevalo ceno. Kar bo šlo v oborožitev, to ne bo šlo v infrastrukturo, energetiko ali v socialo in to bo povzročilo dodatno nezadovoljstvo med volivci in s tem rast alternativnih političnih sil. Kakorkoli obrneš je jasno, da ni preprostih rešitev.

Ni čudno, da se širi panika.