Paradoksalno, demokracijo ogrožajo prav tisti, ki trdijo, da je demokracija ogrožena.

Dva poučna primera v zadnjem času nam kažeta, kako vladajoče elite na zahodu gledajo na demokracijo, na voljo ljudstva, na svobodo in kako ob tem branijo svoje interese in brezobzirno zaničujejo prav tisto voljo ljudstva, za katero se sicer glasno zavzemajo. Romunija in Gruzija. Primerov je seveda še mnogo več, a ta sta dovolj.

V Gruziji je na parlamentarnih volitvah zmagala proevropska stranka Gruzijske sanje. Toda, s to stranko imajo zahodne elite problem. Namreč, je nekoliko konservativna, želi omejiti moč raznih iz tujine financiranih nevladnih organizacij in noče vojne z Rusijo. Prav zaradi tega se je v Tbilisiju začel pravi vihar. Vse množice nevladnikov, podprte s tujimi aktivisti in politiki, so se namerile spodnesti oblast. Oblast, ki je zmagala na demokratičnih volitvah. Še več, predsednica države, ki je bila nekoč francoska državljanka in ki resnično deluje kot agent francoskih interesov, se je odločila, da ko ji poteče mandat, in to bo ta mesec, ne bo odstopila. Ne, vztrajala bo na položaju.

Je to demokratično? Ni.

V Romuniji se je na predsedniških volitvah v prvem krogu zelo dobro odrezal konservativni kandidat, ki, zanimivo, kakor politiki iz Gruzijskih sanj, noče vojne z Rusijo. Ker se je tako dobro odrezal, je romunsko ustavno sodišče preprosto razveljavilo prvi krog volitev, češ da so te bile tarča manipulacije. Zgodba gre, da je neka tuja država preko aplikacije Tik Tok vplivala na nežne romunske duše in jih prepričala, da podprejo konservativnega kandidata.

Je to demokratično? Ni.

Preti nam velika nevarnost. Ker vladajoče elite po zahodu ne morejo več obvladovati ljudstva, ker se krepijo alternative, iščejo krivce in jih večinoma najdejo v neki tuji državi, ali pa v neumnosti volilnega telesa, ki da je žrtev dezinformacij in manipulacij. Cenzura očitno ne deluje najbolje, ker se informacije širijo po družabnih omrežjih in zagotovo tudi na čisto osebni ravni. Zdaj so na vrsti nasilni protesti, s pomočjo katerih bi radi odstranili nezaželene oblasti (v Gruziji), ali celo razveljavitev volitev (v Romuniji). Kaj sledi? Svet varuhov demokracije, ki bo odločil, kdo sploh lahko kandidira na volitvah? Nekaj podobnega imajo sicer v islamski republiki Iran. Ni nemogoče. Tudi prepoved določenih političnih strank ni izključena. To bi se utegnilo zgoditi v Nemčiji.

Seveda je panika. Tako med vladajočimi elitami, kot tudi med njihovimi agenti v propagandnem aparatu. Grega Repovž se je v Mladini takole razpisal:

V Romuniji je moralo prvič v zgodovini demokracije poseči ustavno sodišče in razveljaviti predsedniške volitve. In ustavno sodišče je moralo poseči z razveljavitvijo volitev, ker je šlo za napad na državno ureditev, za poskus malega državnega udara, za tehnološko izigravanje demokracije in volitev. In vse to se je zgodilo prek omrežja TikTok, domnevno kratkočasne platforme za gledanje kratkih posnetkov.

Čas je za alarm, meni Repovž. Treba je udariti po družabnih omrežjih:

Ne le Slovenija, odzvati bi se morala evropska komisija in evropski parlament, ki edina lahko v imenu 500-milijonske Evrope s sprejemom pravil pritisneta na ta omrežja. Le Evropa kot celota lahko zagrozi tem omrežjem, v končni fazi celo s prepovedjo delovanja v Evropi, pred tem pa seveda z drakonskimi kaznimi – govorimo o sto- ali večmilijonskih kaznih, ki bi morale doleteti ta omrežja, ki vse skupaj omogočajo.

Ruske medije cenzuriramo, družabna omrežja bi prepovedovali, potem bi na koncu prišla prepoved domačih medijev, ki ne poročajo pravilno. Na kratko, zatiranje in cenzura. Toda, to nič ne pomaga in ne bo pomagalo. Razlog za krepitev raznih političnih alternativ ni toliko delovanje zlonamernih tujih sil in sovražnih domačih politikov, ampak očitna nesposobnost vladajočih elit. Ni presenečenje, da se krepijo razne konservativne, nacionalistične sile, ki obljubljajo mir z Rusijo, boj za tradicionalne vrednote, konec migracij, obračun s kriminalom in podobno. To je nekaj, kar vedno več prebivalcev zahoda pač želi. Vedno več je nezadovoljnih, zato moč političnega centra kopni.

Ko je Donald Trump prvič zmagal na ameriških predsedniških volitvah, se je v ZDA zagnala celotna propagandna mašinerija in želela dokazati, da je Trump zmagal zaradi ruskega vmešavanja. Mediji in državne institucije so se trudile, da bi to dokazale in prepričale Američane v svoj prav. Trump je izgubil volitve leta 2020, a dobil volitve leta 2024. Slednje je dobil tudi zato, ker so mediji, taisti mediji, ki so toliko opozarjali o dezinformacijah, sami lagali o psihofizičnem stanju predsedniku Bidna. Amerika je lahko videla, da lažejo. In lagali so tako dolgo, dokler vse skupaj ni postalo absurdno, torej do soočenja med Trumpom in Bidnom. Potem so demokrati zamenjali svojega predsedniškega kandidata in nihče nikoli ni odgovarjal za zavajanja. No, izgubili so volitve, to je bilo to.

Grega Repovž skoraj zagotovo misli, da so Američani Trumpa izvolili, ker je Elon Musk preko svojega družabnega omrežja X toliko lagal in se ni dovolj slišalo resnicoljubnih in strokovnih komentatorjev na CNN ali NBC. Seveda se moti. Vedno več ljudi vidi, kako zelo lažejo v tradicionalnih medijih in se zaradi tega obrača k družabnim omrežjem.

Da ne bo kdo mislil, da se samo na politični levici pojavljajo takšna mnenja. Oni dan je Žiga Turk na svojem X profilu zapisal, da je ‘zabloda je, da je demokracija, če ljudje oblast izbirajo na volitvah. Kup zadev mora biti urejenih in šele po tem ima to smisel. V državah, kjer so glasovanje uvedli preden so uredili ostalo, so problemi in si bodo izglasovali vedno nove.’

Tu je pomembno videti bistvo. In bistvo je, da imamo ljudi, ki menijo, da je večina neumna in ni sama sposobna prepoznati laži. Zaključek je lahko samo, da mora zaradi tega nekdo, ki je bolj moder in odgovoren, odločati o tem, o čem sploh lahko te neuke množice odločajo. To je seveda korak proč od demokracije, to je začetek vladavine peščice, vladavine elite. To seveda že zdaj imamo, saj živimo v oligarhiji s fasado demokracije, ampak naslednji korak je, da bodo vladajoči začeli omejevati, kdo bo lahko kandidiral na volitvah. Zadnji korak je seveda diktatura. Tisti, ki branijo demokracijo, bodo le to odpravili. Neverjetno, a resnično.

Vse to ni več izključeno. Vsaka elita se sčasoma izrodi. Ko nima več odgovorov na pereča vprašanja, začne zatirati tiste, katerim vlada in se želi obdržati na oblasti kljub nasprotovanju. Mehanizmov je veliko. Cenzura. Prepovedovanje političnih strank. Denarne in zaporne kazni za tiste, ki si drznejo širiti ‘napačna mnenja in informacije’. Na samem koncu je mučenje, je ubijanje.

To ne deluje. Kar je gnilo, slej ko prej propade. Dva dobra primera. Eden je bolj anekdota, ampak v njej je ogromno resnice. Proti koncu sovjetskega imperija, je neka ženska na Rdečem trgu delila prazne, bele liste. Pripadniki varnostnih sil so jo seveda pograbili in odpeljali na zaslišanje. Mislili so, da širi sovražno propagando, a to, da je delila prazne liste, jim ni šlo v glavo. Ko so jo vprašali, zakaj so listi prazni, jim je odvrnila, da je vseeno, če je kaj napisano, ker tako ali tako že vsi vedo resnico.

Drugi primer je iz Irana pod oblastjo šaha Mohamada Reze Pahlavija. Pod njegovo vladavino je bilo ogromno zatiranja in popolna cenzura. To je šlo celo tako daleč, da so onemogočali svoje. Pojavila se je neka ženska skupina, ki je hotela izdajati časopis, v katerem bi hvalili šahovo vladavino. Prepovedali so jim, ker ta skupina ni bila plačana in nadzorovana neposredno od države. Toda, je vse to šahu Pahlavijo pomagalo? Na koncu se je vsa njegova strahovlada sesula. Ko je prišla revolucija, se nihče ni boril zanj. Od zunaj je bila njegova vladavina trdna, opozicije se ni slišalo, a pod fasado je že vse razpadlo.