Marko Potrč se je lotil podkasta, v katerem je gostil Marka Milosavljevića. Potrč je seveda postal ena bolj osovraženih oseb v slovenskih medijih in med vnetimi zagovorniki vladnih ukrepov proti širjenju Covida-19. Bil je deležen silovitih napadov, žaljivih komentarjev in iz medijev so ga preprosto zabrisali. Tako pri nas deluje svoboda. Nismo edina takšna država, seveda.

Pomemben del pogovora je namenjen prav temu, medijem, svobodi govora, cenzuri, dezinformacijam, pravici do popravka, moči internetnih gigantov in državi nadzora.

Do vseh, ki so na nekem položaju, in to je lahko v medijih, šolstvu, aktivističnih vodah ali politiki, ki si drznejo pluti proti toku, imam veliko spoštovanje. Posledice so pogosto hude. To niti ne pomeni, da se v vsem z njimi strinjam, je pa vsekakor res, da bolj zaupam nekomu, s katerim se ne strinjam v vsem, a je sposoben v nekem kriznem času povedati svoje mnenje, kot papagajem, ki bodo ponavljali najbolj neumno propagando, ker so jim tako pač naročili. No, nekaterim niti naročati ni treba ničesar, svojo partijo bodo zastopali v vsakem primeru. Velja za Covid-19, Ukrajino, Sirijo, novo hladno vojno, prelom s Trumpom, itd ….

Nekaj besed o svobodi govora. Strinjam se z Milosavljevićem, da absolutne svobode seveda ni. Verjamem pa, da je treba prostor svobode širiti, kolikor je to le možno. Cenzura je zelo nevarna, čeprav brez nje seveda ne gre. Največ je mogoče doseči z veliko ponudbo na trgu, torej s prisotnostjo alternativnih medijev, medijev iz drugih držav, družbenih omrežij. Če vam na X izbrišejo objavo o Gazi, lahko o tem pišete na VKontakte. Če vam Kitajci ne pustijo, da bi govorili o Ujgurih, lahko to naredite na Facebooku. Če vam državna televizija proadaj buče o Ukrajini, lahko drugačne poglede spremljate na X. Nijker ni absolutne svobode govora, povsod se briše in omejuje doseg, vendar pa je to le nekaj drugega, kot da ste blokirani povsod.