Ob ameriških poskusih v Ukrajini doseči premirje, se pojavlja kar nekaj teorij. Tista najbolj neumna je, da je Trump Putinov agent in da služi Moskvi. To lahko kar takoj zavržemo.

Američani ne bi govorili o premirju, če bi Ukrajinci zmagovali. Tedaj bi samo še bolj pritiskali, da bi Rusom zadali čim hujši strateški poraz. Razmere na bojišču pa temu ne ustrezajo, Rusi napredujejo, ves kolektivni zahod izgublja vojno izčrpavanja in ni sposoben proizvajati dovolj orožja, da bi oboroževal vedno manjši bazen ukrajinskih vojakov. Te morajo oblasti loviti po ulicah in jih nasilno trpati v uniforme.

V resnici sta dve teoriji, ki ju je vredno obravnavati. Tisti, ki imajo boljše mnenje o administraciji Donalda Trumpa, menijo da je prišlo do zasuka ameriške zunanje politike. Američani da so spoznali breme imperija in želijo mir, se obrniti navznoter, preprečiti propadanje. Drugi se s tem ne strinjajo in opozarjajo, da med vrsticami Američani le sporočajo, da se želijo sami umakniti iz ukrajinske vojne, breme prevaliti na neumne Evropejce, potem pa se posvetiti svojemu naslednjemu cilju. Na kratko, mednarodna delitev dela.

Premislimo slednjo možnost. Že nekako deset let občasno pišem na ta blog, da imajo ZDA strategijo, kako se soočiti s propadanjem svoje hegemonije. Ker same ne morejo več obvladovati sveta, ga morajo razbiti. Da bi si podredile Evropejce, morajo te zaplesti v vojno z Rusijo. Da bi si podredile sunitske arabske monarhije, potrebujejo vojno z Iranom. Da bi obvladovale vzhodno Azijo, morajo zakuhati spopad s Kitajci. Ves ta nemir služi preprečevanju povezovanja ameriških satelitov z vedno močnejšimi ameriškimi konkurenti. Pri tem so na prvem mestu seveda Kitajci, a tudi Rusija je bila nevarna, saj bi kombinacija ruskih naravnih resursov in evropske industrije lahko ogrozila ameriški primat. Na Bližnjem vzhodu je Iran še v najšibkejšem položaju, a njihov sistem zavezništev ni povsem nemočen.

Cilj vsega tega ni uničiti Rusije in Kitajske, mogoče tudi Irana ne. Cilj je poglobiti vpliv na satelite in globalnim konkurentom preprečiti da bi ti krepili svoj vpliv. V Evropi je to povsem uspelo. Evropejci so Rusiji sovražni, nevarnosti za povezovanje ni, Američani pa si bodo dolgoročno zagotovili evropsko podrejenost. To lahko vidimo že pri tem, kako se evropski voditelji kljub nemogočem Trumpovem obnašanju, še vedno redno plazijo v Washington.

Če vse to drži, potem Američanom ni do miru v Ukrajini, ampak želijo le preusmeriti svoje resurse na novo bojišče. Nevarnost je, da bo naslednji cilj Iran. Trump seveda že grozi, Izraelci kršijo vse mirovne sporazume, ameriška mornarica krepi prisotnost na Bližnjem vzhodu. Celo mirovna pogajanja z Rusi lmogoče služijo le temu, da se v primeru vojne z Iranom Ruse prepriča, da to ni njihova vojna.

Kako je na stvari, bomo videli kmalu. Govorimo o kakšnem mesecu ali dveh.