Na veliki petek se je v Celju imela odviti velika drama. Vsa politična desnica je bila pripravljena, da se uprizori križanje njihovega idola. Podžgani s poročili o sodbi, ki da je že napisana in po kateri bo prvak SDS-a Janez Janša obsojen na dve leti zapora, so se zbrali pred stavbo krivosodja, da bi se jim še enkrat več potrdilo, da živijo v komunistični diktaturi.

A na koncu se je odvilo drugače. Sodišče je v primeru Trenta oprostilo obtožene in Janez Janša je lahko iz stavbe sodišča stopil kot nedolžen mož. To mu seveda ni preprečilo, da ne bi povedal nekaj pikrih, prav tako pa ni niti za malo zamajalo prepričanja njegovih podpornikov, da živijo v diktaturi, ki sodno preganja politične predstavnike svobodne, pomladne Slovenije. Le sporočilo so malo prilagodili realnosti. Da, sodba je že bila spisana, ampak pokvarjeno sodišče se je zbalo množice in je zadnji trenutek pred zbranim cvetom slovenske demokracije pokleknilo.

Če bi živeli v diktaturi, v kateri vi sodstvo lojalno uničevalo nasprotnike vladajoče klike, potem se sodni procesi ne bi vlekli tako dolgo. Od obtožbe do obsodbe bi minilo nekaj dni in žrtve bi potem do konca življenja preživele v zaporu. Tam bi izginile. Tako delujejo diktature. Slovenija to ni, je normalna, sodobna predstavniška demokracija z delitvijo oblasti in seveda z vsemi klikami, ki se v ozadju prerivajo za oblast in predvsem za dostop do državnega korita.

Seveda je mogoče marsikaj povedati o teh naših sodobnih demokracijah, ki so se na zahodu izrodile in so v resnici oligarhije s fasado predstavniškega sistema v katerem se na oblast vzpenjajo sila neprimerni ljudje. Kdo bi lahko tudi trdil, da se počasi premikamo v čas zatiranja, v obdobje liberalnega fašizma, kjer se preganja drugače misleče. Zagotovo. Toda, nismo še tam. Nismo še v diktaturi. Še najmanj pa smo v komunizmu, o katerem toliko sanjajo precej ostareli podporniki največje opozicijske stranke.

Žalostno je seveda, da ne ločijo med liberalizmom in komunizmom in da jim je to vse enako. Zaradi tega tudi mislijo, da v Rusiji vladajo komunisti, ki želijo zatreti svobodno Ukrajino, kjer se samo slučajno naokoli sprehajajo s čudnimi nordijskimi simboli potetovirani mladci, ki imajo radi medvojne nacistične sodelavce. No, če smo že pri tem, saj tudi ti pri nas bolj slavijo domobrance in bi spomin na partizane najraje izbrisali.

O tisti sodbi, ki da je bila napisana. Čeprav se v največji opozicijski stranki prepričujejo, da so večina slovenskega naroda, se jih sodišče zagotovo ni zbalo. Pač ni bilo dovolj dokazov, ki bi podprli obtožbe tožilstva. Tako to je v pravnem sistemu, ki temelji na zakonu. Tožilstvo ne more vedno zmagati. Če bi, bi bilo nekaj hudo narobe. Ampak nekaj drugega. Kako se pogovarjati z ljudmi, ki en dan na ves glas vpijejo, da je sodba že napisana in niti ne ločijo med tožilcem in sodnikom, naslednji dan pa to malodane pozabijo in spremenijo temo? Težko, mar ne?