Ali je ameriški predsednik Donald Trump svoje iranske sogovornike namerno zavajal, da je Izraelu dal priložnost za obsežen letalski napad na iranske poveljnike, znanstvenike, protizračno obrambo, jedrske objekte in skladišča raket, ne vemo. Bolj kot ne se zdi, da je temu bilo tako, čeprav obstaja možnost, da so Izraelci pred nedeljskimi pogajanji med Američani in Iranci hoteli regijo zaplesti v večjo vojno in so Trumpa postavili pred izvršeno dejstvo, zdaj pa ta ne more drugače, kot da hvali izraelski napad.
Kakorkoli, jasno je, da samo še bedak lahko verjame v besede zahodnih voditeljev. Mogoče bo tudi v Moskvi kdo prišel k pameti, saj so tudi tam, ob pogajanjih, Ukrajinci izvedli obsežen napad z droni na ruska letališča, hkrati pa se niso ustavili niti pred terorizmom in so minirali most, čez katerega je potoval potniški vlak.
Zelo verjetno je, da Trump na veliko laže in kupuje čas.
Miru v takšnih pogojih seveda ne more biti.
Vojna izčrpavanja na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Izrael je pri tem le delno uspešen. V Gazi ne more uničiti odpora, genocid pa pa poteka počasi. V tem tempu bo potrebnih še nekaj let, da bo večina Palestincev umrla in si bodo Izraelci ozemlje lahko priključili in tam postavili svoje kolonije. Sosednje države še vedno niso pripravljene sprejeti etničnega čiščenja in množič palestinskih beguncev. V Libanonu je Hezbolah utrpel večje izgube, ampak še vedno obstaja in nič ne kaže, da bi ga bilo mogoče odstraniti. Ansarallah v Jemnu je imun na izraelske in zahodne napade, zaradi tega je Trump tudi pobegnil iz te vojne. Še največji uspeh je za Izrael Sirija, kjer so se oblasti polastili islamski skrajneži, ki pa nimajo nobene želje, da bi se borili proti počasnemu izraelskemu zavzemanju sirskega ozemlja. Za Izraelce je ogromen plus, da zdaj ni več sirske protizračne obrambe in je za njihovo letalstvo pot na vzhod prosta.
Ostaja Iran. Iran je dokaj močna, neodvisna sila, ki ima na voljo arzenal raket in brezpilotnikov, s katerim lahko ogroža Izrael in ameriška oporišča v regiji. Nima pa sposobnosti, da bi v boj, recimo proti Izraelu, poslal večjo kopensko vojsko. No, tudi Izrael nima takšne vojske, da bi korakal čez Sirijo in Irak in potem na Teheran. Celo Američani vprašanje, če lahko zberejo takšno vojsko.
Zato ostaja le možnost zračnih napadov in terorizma. Izraelci so dobro izvedli svoj napad na Iran. Ubili so številne vodilne kadre, pomembne znanstvenike, delno so poškodovali iranski jedrski program, tudi protizračno obrambo so delno oslabili. Toda, vse to ni dovolj, zaradi česar je tudi, čeprav šele po nekako osemnajstih urah, prišlo do iranskega povračilnega napada. Izraelci in njihovi zahodni pomagači se morajo zavedati, da Izrael sam ne more premagati islamske republike, razen če uporabi jedrsko orožje, česar seveda ni mogoče izključiti. Lahko pa bi obsežni napadi zamajali podporo vladajočim silam v Iranu in povzročili barvno revolucijo. Iran bi se potem spremenil v novo Sirijo, mogoče bi celo razpadel, ali pa bi si sosednje države prisvojile dele iranskega ozemlja.
Ob vsej propagandi je težko oceniti, kakšna so politična razmerja v Iranu. Toda, dlje kot vojna traja, bolj se oblast krepi, saj lahko odstranjuje vse nelojalne in nezanesljive kadre. Mimogrede, to je tudi razlog, zakaj Hamas v Gazi ne pade kljub zverinskemu izraelskemu mučenju prebivalstva. Celo tako daleč lahko gre to, da tudi jedrski napad na kakšno večje mesto v Iranu ne bo več povzročil padca oblasti, ampak samo zamenjavo vodilnih kadrov in nadaljevanje vojne.
Podobno se je zgodilo v Rusiji, ko je kolektivni zahod menil z gospodarskimi sankcijami zlomiti voljo ruskega naroda. Gospodarske sankcije seveda niso namenjene pripadnikom vladajočih struktur, ampak temu, da čim bolj otežijo življenja povprečnih prebivalcev in jih prisilijo, da se uprejo. V Rusiji to ni uspelo in z begom liberalnega dela prebivalstva se je država le še bolj poenotila.
Izraelci imajo grdo navado, da potem, ko ne morejo več zadeti vojaških ciljev, začnejo s kolektivnim kaznovanjem in namerno uničujejo civilne cilje. Namige, da se bo to kmalu zgodilo v Iranu, smo že lahko zaznali. Civilne žrtve, posnetki in fotografije ubitih iranskih otrok, bodo iransko državo in ljudstvo le poenotile in potem niti hudi gospodarski in vojaški pritiski ne bodo dovolj, da se iranske oblasti prisili v predajo. Tudi, če se bo ves Iran začel spreminjati v novo Gazo.
Iran je velika država, ima 90 milijonov prebivalcev, svoje vojaške industrijske zmogljivosti lahko preseli pod zemljo in še zelo dolgo proizvaja rakete in brezpilotnike za napade na sam Izrael. Ne vemo niti tega, kako velik je iranski arzenal, skrit v podzemnih raketnih mestih. Zagotovo ga bo enkrat zmanjkalo, ampak vprašanje, koliko lahko Izrael vzdrži. Nenehni napadi bodo izčrpali njihovo protizračno obrambo in uspešnih zadetkov na cilje v Izraelu bo vedno več, česar seveda ne bodo priznali. Izrael je že uvedel cenzuro in je ubral ukrajinsko pot laži, češ da prestrežejo večino sovražnih izstrelkov, pomešano s srce parajočimi zgodbami, da sovražnik namerno bombardira bolnišnice, šole in stanovanjske bloke. Ampak, večja bo za Izrael bolečina, manj pomembna bo takšna propaganda.
Bržkone Izraelci računajo, da bodo v vojno zvlekli Američane, ki bodo potem prevzeli levji delež bremena dolge vojne izčrpavanja. Iran bo potem prisiljen napadati cilje po vsej regiji, česar je še kako zmožen, mogoče bodo celo zaprli Hormuško ožino, ampak ameriška vojaška moč je tako velika, da bodo ti prej ali slej vzpostavili dovolj oporišč za kampanjo terorja proti iranskim mestom. Kako se tega mislijo lotiti, smo že videli v Jemnu, kjer so bili sicer povsem neuspešni.
Nemogoče je napovedati, kako se bo vojna na Bližnjem vzhodu razpletla. Za zdaj ima Izrael še nekaj prednosti, a Iran je preživel prvi udar in se prilagaja in strelja nazaj. Na razpolago ima večje resurse, a Izraelci se zanašajo, da imajo za seboj Američane in ves zahod. Toda, ali imajo Iranci za seboj Ruse in Kitajce? Kdo bi vedel. Med Rusijo in Iranom recimo ni vojaškega sporazuma, kljub temu pa se morajo zavedati, da je napad na Iran del večjega načrta uničenja vse konkurence ameriškemu imperiju.
Jinov svet 