Vsi resursi kolektivnega zahoda niso bili dovolj, da bi opremili Ukrajino za zmago nad ruskim medvedom. Dovolj niso bila niti skladišča polna sovjetskega orožja po vsem svetu. Potem je prišla še izraelska agresija proti Iranu in omejitve zahodne, tudi ameriške vojaške moči, so postale očitne.

Donald Trump ne preusmerja orožja od Ukrajine v Izrael, ker bi sovražil Ukrajince in si želel ruske zmage, ampak ker preprosto mora izbrati, koga bo podpiral. Ni dovolj za vse. Jasno, da bodo Američani prej zavrgli Ukrajino, ker je Izrael tako globoko prepleten z ameriško državo.

Pred dnevi smo dobili potrditev, da so Iranci izčrpali izraelsko zračno obrambo in s tem tudi Američane, ki so v Izrael dostavili svoj sistem THAAD. V dvanajstih dneh vojne so Američani pokurili kar 20% vse svoje zaloge prestreznikov za ta sistem, kljub velikim obljubam pa ne proizvajajo dovolj novih. Zdaj je ameriško obrambno ministrstvo ustavilo pošiljke nekaterih prestreznikov v Ukrajino, ker so se ameriške zaloge nevarno zmanjšale.

To še ni vse. Tudi topniških granat je vedno manj. Že vso vojno so Ukrajinci v podrejenem položaju, ker lahko Rusi izstrelijo mnogo več granat. Nekaj časa so se sicer tolažili, da imajo na voljo bolj natančno topništvo, potem je rešitev prišla v obliki brezpilotnikov, a Rusi so se prilagodili. Ruska vojaška industrija se je izkazala za izredno robustno in ruske oborožene sile se ne borijo z lopatami in z četami invalidov, ampak z najsodobnejšo opremo. Dlje vojna traja, več proizvedejo, več je na ukrajinskem nebu brezpilotnikov in raket, medtem ko rusko topništvo neusmiljeno melje ukrajinske obrambne položaje. Vojna je sicer počasna, premiki minimalni, a Ukrajina iz dneva v dan izginja. Počasi, a neizbežno.

Da bi kolektivni zahod še lahko bil konkurenčen, mora ogromno vložiti v širitev vojaške industrije. Toda, po vseh letih vojne v Ukrajini, po vseh obljubah, je jasno, da je vse, kar kolektivni zahod premore, denar. In poplava besed. Ko je treba nekaj korenito spremeniti, zmanjka volje. Oziroma, denar se pretaka v dobičke, ne v resnično opremo. Vojaška industrija ne proizvaja več topniških granat, ali pa vsaj ne veliko več, zato pa rastejo cene posameznih granat. To se zgodi, ko vzpostaviš sistem, ki temelji na pohlepu. Vsak si želi povečati svoj dobiček, skupno dobro ga ne zanima. Tako potem končaš z obljubami o povečevanju obrambnih proračunov, ko niti ne veš, kje boš za ta denar lahko kupil orožje in s prisilnim vkjučevanjem mladine v oborožene sile, ker prostovoljcev pač ni dovolj. Ne le elite, tudi navadno ljudstvo najprej gleda na svoje interese in ni jih veliko, ki bi bili v imenu države pripravljeni žrtvovati svoja življenja.

To je sicer še eno področje, kjer Rusi premagujejo Ukrajino in ves kolektivni zahod. Nimajo namreč težav s pritokom prostovoljcev, kar je sicer nekaj, kar zahodni propagandisti neradi priznajo in raje naivnemu občinstvu trdijo, da v Rusiji poteka prisilna mobilizacija. Tiste resnične v Ukrajini seveda nočejo videti.