Rožljanje z orožjem na mejah med Natom in Rusijo se nadaljuje. Deležni smo dramatičnih potez in izjav. Ruski brezpilotniki bi naj prodrli v poljski zračni prostor, bržkone po pomoti po napadu na cilje v zahodni Ukrajini, čeprav se pojavljajo tudi drugačne teorije. NATO krepi svojo prisotnost na vzhodnih mejah, Rusi in Belorusi izvajajo svoje sicer redne skupne manevre, na katerih preverjajo svojo pripravljenost za spopad z zahodnimi sovražniki.

Vojna v Ukrajini se medtem nadaljuje, ruska vojska počasi napreduje in se še vedno krepi. Podlago ima v ruski vojaški industriji, ki proizvaja vedno več orožja vseh vrst. Brezpilotniki so le en element vojskovanja in Rusom je uspelo proizvodnjo tako povečati, da verjetno niti nimajo dovolj ciljev za svoje napade. Smo blizu prvega napada s tisoč brezpilotniki naenkrat, čez kakšno leto jih bo mogoče že dvatisoč. Tu seveda gre za brezpilotnike za napade na cilje globoko v zaledju, tistih za uničevanje tehnike in žive sile na sami frontni črti je še neprimerno več.

Več kot tri leta že traja vojna v Ukrajini in kolektivni zahod je proti Rusiji uvedel nešteto sankcij in Ukrajincem dobavil toliko orožja, da je dodobra spraznil svoja skladišča. Ves ta čas so se vrstile napovedi o krepitvi vojaške industrije, a resnica je drugačna. Povečanje proizvodnje je minimalno, čeprav so obljubljena neverjetna finančna sredstva. To je tudi razlog, zakaj neposredna vojna med Rusijo in kolektivnim zahodom ni verjetna. Kolektivni zahod, sploh pa Evropejci, preprosto niso ustrezno oboroženi. Niti približno ne bi mogli doseči odločujoče zmage, tudi če bi ta bila možna in Rusi po nekem čudežu preprosto ne bi uporabili jedrskega orožja. Ne, bolj verjetno bi bilo nadaljevanje počasne vojne izčrpavanja, le da bi namesto Ukrajincev umirali drugi Evropejci. Ruska vojaška inustrija bi še vedno prekašala zahodno, čeprav bi kolektivni zahod imel na voljo več žive sile. Toda, kdo ve, kaj bi potem naredila Kitajska.

Rusom ni do večje vojne. Nobenih znamenj ni, da bi si želeli kaj več od pomebnega dela Ukrajine. Ne, niti celote nočejo. Zahodna Ukrajina se jim zdi korak predaleč. Do spopada bi lahko prišli, če bi kolektivni zahod blokiral Kaliningrad in bi potem Rusi nasilno odprli kopensko pot do te svoje enklave. To bi pomenilo spopad za del poljskega in litovskega ozemlja. Podobno bi se lahko zgodilo potem, ko bi ruske čete osvobodile Odeso in se približale Moldaviji. Tamkajšno rusko prebivalstvo si želi priključitve ruski državi.

Pozabite na ruske tanke v Berlinu ali v Varšavi. Vojna med kolektivnim zahodom in Rusijo bi se razen prej omenjenih ključnih točk spremenila v napade z raketami in brezpilotniki, ruska vojska pa bi se bržkone vkopala in branila osvojeno. Velika ukrajinska ofenziva iz leta 2023 nam kaže, kako neuspešni in krvavi bi lahko bili potem evropski napadi.

Zahodni voditelji veliko govorijo, veliko grozijo, a njihova dejanja pripovedujejo neko drugo zgodbo. Na veliko vojno niso pripravljeni in vanjo v resnici niti ne verjamejo. Želijo pa prestrašiti zahodno javnost in ji prodati ogromno pranje denarja, ki ga bomo videli ob rekordnih obrambnih proračunih in nakupih orožja.