Včeraj zvečer se je v Live Areni v bližini Moskve odvilo mednarodno glasbeno tekmovanje Intervizija, ruski odgovor na izgon ruskih umetnikov iz Evrovizije. Tudi prva prireditev, davnega leta 1965 v Pragi, je bila odgovor na zavrnitev sodelovanja držav stran Vzhodnega bloka s strani EBU. Torej, nič novega pod soncem.

Po tehnični plati včerajšnja prireditev ni nič zaostajala za Evrovizijo. Rusi so se zelo potrudili, prizorišče je bilo odlično pripravljeno, oder fantastičen in tudi vinjete Moskve z gigantskimi digitalnimi upodobitvami v tradicionalna oblačila oblečenih odsevov držav udeleženk, zelo lepe. V resnici je bilo prav neverjetno opazovati to zrcalno podobo Evrovizije, le da brez nepotrebnih ekscesov in šokantnih nastopov, vse v znamenju sodelovanja in ljubezni.

Tekmovanja se je udeležilo 23 držav, vključno z velikani Rusijo, Kitajsko, Indijo, državami Centralne Azije, nekaterimi predstavniki Latinske Amerike in Afrike in Arabskega sveta. Iz stare Evrope so prišli edino Srbi.

Vsekakor je šlo za močno politično sporočilo, ne le za glasbeni dogodek. Najprej, po vsem zavračanju, so Rusi končno prišli k pameti, da jih zahod ne želi več in da je treba ustvariti nekaj svojega, svojo pozornost preusmeriti drugam. In svet je velik. To, da tega niso storili že prej, ne govori samo o organizacijskih omejitvah, ampak o globoko zakoreninjeni želji biti del zahoda. Če večina zahodnih elit močno sovraži Rusijo in bi najraje z Rusi naredila to, kar s Palestinci počnejo Izraelci, je obratno nekoliko drugače. Takšnega sovraštva ni. Ampak, slej ko prej tudi najbolj zaslepljenim postane jasno, kako je na stvari in začnejo iskati alternative. Kdo ve, mogoče bomo kmalu deležni tudi alternativnih športnih tekmovanj na visoki ravni in razbitja planeta na dva nasprotujoča se pola.

Če Rusijo in Kitajsko, pa Kubo in Venezuelo pričakujemo v istem taboru, je bolj zanimivo sodelovanje Savdske Arabije, Združenih Arabskih Emiratov in Katarja. Združeni Arabski Emirati so celo sponzorirali dogodek, Savdska Arabija pa bo tekmovanje gostila naslednje leto. Arabci očitno tipajo za drugimi možnostmi, zdaj ko ameriški imperij vidno propada in ob tem divje udriha na vse strani. Katarci so že spoznali, kako je, če te varujejo Američani, a si Izraelci zaželijo bombardirati cilje na tvojih tleh.

Glasbeno dogodek ni bil nikakršen presežek, po kvaliteti zelo podoben Evroviziji, le da brez neumnosti in bolj konservativen. Pomislite na Evrovizijo nekje leta 2000. Bil pa je izraz multipolarnega sveta, soočenja različnih kultur in glede tega prava paša za oči. Če bi bila kvaliteta vseh nastopajočih in njihovih nastopov višja, bi bilo prav odlično, čeprav bi se še vedno zaletela v zidove okusa. Ni tako enostavno gostiti vsega sveta, na isti oder postaviti Arabca in Vietnamca, brazilski karneval in srbsko žalostinko. Tu ima kolektivni zahod svojo prednost. Že zdavnaj so nas vse tako amerikanizirali, da nam nastopajoči iz raznih provinc imperija pač niso več tuji. Gre namreč za en kulturni prostor, vsega zunaj pa preprosto ne vidimo. Pri Evroviziji je to še kako očitno. Da, tudi potem, ko so jo ugrabili določeni lobiji, je še vedno izraz dela zahodnega sveta.

In tu imamo seveda tudi politično razsežnost. Multipolarni svet je pač v svojem bistvu bolj razdeljen od ameriškega imperija, nima enakih temeljev, zato so tudi trenja bolj verjetna, uspeh sodelovanja pa vprašljiv. Rusi imajo recimo veliko več možnosti za uspešne glasbene projekte na področju bivše Sovjetske zveze, saj ogromno ljudi govori in razume rusko (tudi večina Ukrajincev) in umetniki gravitirajo na obsežen ruski trg.

Posnetek celotne prireditve: