Ob spremljanju ameriških medjev in vplivnežev bi lahko dobili občutek, da se ZDA utapljajo v kriminalu in da nikjer ni več varno. Splet je poln posnetkov grozljivih zločinov, časopisje in televizijske mreže opozarjajo pred nevarnimi zločinci, deležni smo tudi grozljivih prizorov ulic polnih brezdomcev.

Toda v resnici se raven kriminala v ZDA že leta znižuje.

Kljub temu ameriški predsednik Donald Trump na ulice nekaterih ameriških mest pošilja narodno gardo, da ne govorimo o njegovi malodane privatni vojski ICE, ki lovi ilegalne priseljence. Lokalne oblasti proti temu protestirajo, češ da lahko same poskrbijo za varnost, a jih Trump ignorira. Marsikdo je prepričan, da ima predsednik prav in da so razmere nevzdržne in so cela mesta na robu propada.

Najhuje je v ZDA bilo v devetdesetih. Vrhunec je bil leta 1991. Tedaj je bilo 758,2 primerov kriminalnih dejanj na 100000 prebivalcev, dvakrat več kot leta 2024 in kar štirikrat več kot v letu 1960. Leta 1991 je bilo v ZDA 9,8 umorov na 100000 prebivalcev, rekord je bil leta 1980 z 10,2. leta 2024 je bilo 5 umorov na 100000 prebivalcev.

Ne, ZDA se ne utapljajo v kriminalu. V resnici tolpe ilegalnih imigrantov ne pobijajo in posiljujejo od obale do obale, ali pa je tega veliko manj od vtisa, ki ga dajejo poročila.

Lokalne oblasti imajo prav, da obvladujejo razmere. Trump paniko izkorišča za militarizacijo celotne družbe, za normalizacijo vojske na ulicah večjih mest. Ta panika je seveda nujna, ker se z njo mobilizira prestrašeno javnost, ki je sveto prepričana, da še nikoli ni bilo hujše in ki vzhičeno vzklika ob prihodu vojaštva. Ob kriminalcih je izgovor zadnje dni tudi radikalna levica, zaradi katere morajo oboroženi vojaki ščititi državne institucije in mirne prebivalce.

Vojska na ulicah ameriških mest ni nekaj, kar se še nikoli ne bi zgodilo, a je redka. Ameriški predsedniki so jo uporabljali le v izjemnih primerih. A Trump je poseben primer. To kar počne, je nevarno, saj se razkol v ameriški družbi povečuje, ZDA pa se spreminjajo v banana republiko, v kateri vojska prevzema naloge policije. In to policije, ki je večinoma že tako ali tako opremljena z vojaškim orožjem in polna bivših pripadnikov oboroženih sil in se pogosto obnaša kot zasedbena vojska, ne pa kot partner skupnosti, v kateri bi morala skrbeti za mir in red.