V javnosti vlada mnenje, da je slovenska država nemogoče zadolžena in da je propad pred vrati. Resnica je nekoliko drugačna.

V absolutnih številkah se slovenska zadolženost res zvišuje, a glede na skupni BDP države, se po kovidnem obdobju znižuje. Tako se je iz 80,2% v letu 2020, znižala na 66,6% v letu 2024. Zanimivo pri tem je, da se javni dolg rad dvigne pod vlado Janeza Janše, pri čemer so v SDS-u radi zelo glasni o tem, da na dolgi rok ni mogoče živeti preko svojih zmožnosti. Vlade leve sredine potem nastalo situacijo sanirajo, in to dokaj uspešno.

To potrjujejo tudi bonitetne ocene, torej, ocene, kako verodostojne so države pri odplačevanju svojih dolgov, kar vpliva na ceno novega zadolževanja. V bonitetni agenciji Fitch so bonitetno oceno Slovenije z A zvišali na A+, pri tem pa ji pripisali stabilne obete. Ne skorajšnjega gospodarskega propada, ampak stabilne obete!

V prihodnjih letih utegne na proračunski primanjkljaj in potrebo po dodatnem zadolževanju vplivati večje trošenje države za plače v javnem sektorju, pa tudi za božičnice, če bo ta obljuba predsednika vlade izvršena. Toda, vlade leve sredine v Sloveniji večinoma vodijo zmerno politiko in pazljivo pazijo na finančno stanje, zaradi tega pa se zadolženost glede na BDP, kakor že omenjeno, znižuje.

Če ne bo večje krize v Evropi, kar na žalost ni izključeno, se lahko slovenska zadolženost glede na BDP do konca desetletja zniža na 60%.

Povprečna zadolženost glede na BDP v državah EU je bila v letu 2024 81%. Najvišja je bila v Grčiji s 153,6%, najnižja pa v Estoniji z 32,6%.