Pred davnimi leti sem na smetišče nepotrebnih medijskih produktov odvrgel Slovenske novice, ki so bile takrat najbolj prodajani časopis v Sloveniji. Mogoče so še zdaj, tega niti ne vem, ker sem jih preprosto odmislil.
Zakaj?
Ker so Slovenske novince svojemu občinstvu prodajale skrajno popreproščeno in temno podobo sveta. Kar se je seveda prodajalo, a nikakor ni bilo dobro. Del njihovega občinstva se je zaradi poplave zgodb o kriminalu, nenehne črne kronike, začel počutiti ogrožene, bilo jih je strah. Stare babice, ki so trepetale pred nevarnimi vlomilci, mlade mamice, ki so v vsakem temnem vozilu videle pedofile, delovni možje, ki so z nelagodjem pričakovali oborožen rop. Takšne zgodbe pač.
Nekaj podobnega je bilo priljubljeno tudi v ZDA. Poplava negativnih novic. Verjetno je bilo tako tudi drugje po svetu, a tega nisem vedel. Sem pa lahko tu in tam zaznal razkorak med strahom pred naraščajočim kriminalom in uradnimi podatki, ki so kazali na to, da svet vendarle ni tako nevaren. To je za ZDA veljalo nekoliko manj, kot za Slovenijo, a vseeno. Tudi ZDA niso bile takšna črna luknja, kakor se je to prikazovalo.
Takšnih medijev seveda nisem potrebal. Zakaj bi jih? Prave podobe sveta niso podajali, le lovili so prestrašeno občinstvo, ki je potrebovalo nove in nove negativne impulze, da bi se lahko utrdilo v svojem prepričanju, kako je vse narobe in v nepovratnem padcu.
To je bilo tedaj. Zdaj je še mnogo hujše.
Slovenija je relativno varna država. Vse statistike to dokazujejo. Ni veliko umorov, ni veliko ropov, ulice so precej varne. Še najbolj nevarni so domovi, družinsko nasilje je prisotno, a tudi tu ne gre pretiravati. Nekateri, predvsem na levici, resno verjamejo v nekakšno zaroto klenih slovenskih fantov, ki redno zlorabljajo in pretepajo svoje partnerke.
Toda, mediji in politika so uspeli ustvariti povsem drugačno zgodbo. Ni se začelo z ‘romsko’ problematiko. Spomnimo se le, kako je pred kakšnim letom splet bil poln pričevanj o napadih migrantov. Ti bi naj posiljevali vse povprek, zaradi tega si mlada dekleta naj ne bi več upala na ulice. Vsak primer, vsak dejanski primer, ki se je zgodil, je bil napihnjen in razpihnjen po vseh medijih. Če je policija kdaj pojasnila, da ni šlo za primer kriminala med migranti, so nekateri vsevedneži takoj začeli trditi, da policija laže. In da je s Slovenijo že skoraj konec, kriminal pa tako razširjen, tako boleč in strašljiv, da niti živeti ni več mogoče.
Potem je to kar naenkrat izginilo. So se novinarji in politiki naveličali? Se je naveličalo občinstvo? Mogoče. Smo pa dobili ‘romsko’ problematiko, ki jo dajem v narekovaje, ker gre za navaden kriminal in pridevnik ‘romski’ samo ustvarja delitve znotraj družbe, zaradi katerih potem skorajda ne more biti integracije in rešitve problematike. No, zdaj so Romi povsod. Streljajo v zrak in pretepajo naše otroke in vse nas je strah, še celo policijo, ki se raje obrača proč. Pa je res tako? Seveda prihaja do nasilnih izpadov in represivni organi se z njimi ubadajo. Zato tudi imate toliko Romov po zaporih. Statistično skoraj zagotovo večji odstotek Romov zagreši kriminalna dejanja. Toda, pretiravati ni treba. Ni konec sveta. Ne ruši se vse. Niso ulice opustele, ker posiljene in pomorjeni ležijo na vsakem vogalu. Temu preprosto ni tako.
Problemi so, problemov se je treba lotiti in najti rešitve. To je eno. Drugo pa je, ko nekateri akterji, predvsem politiki in novinarji, širijo strah in sovraštvo, ker tako pridobivajo ali volivce, ali občinstvo. To ni prav. To je škodljivo. To je tudi neumno. Če ste sami postali talci takšnega razmišljanja, če vas je strah vsega mogočega, nehajte. Preprosto nehajte konzumirati medije, blokirajte politike, sprostite se, svet je lepši, kot vam ga prikazujejo. Da, še enkrat, vsekakor se vam lahko kaj zgodi, a tako je vedno, povsod. Marsikdo se je zjutraj peljal v službo in ni vedel, da je to njegova zadnja pot, ker je prišlo do prometne nesreče. Mimogrede, ceste so za vas mnogo bolj nevarne od vseh migrantov in Romov skupaj. To je pač življenje.
Strah in sovraštvo sta slaba hrana, ki vas na koncu uniči, koristi pa le tistemu, ki vas z njima hrani. To je strup, to je tudi mamilo. Odgovorni mediji in politika bi se temu morali izgogibati. Reševati probleme in hkrati zagotavljati čim bolj spokojno družbeno klimo. Na žalost tega ni.