Še enkrat več je po družbenih omrežjih završalo zgražanje, ker se v prestolnici sliši neke južne ritme. Baje, tako pišejo, naj bi plesali srbsko kolo in to zdaj, v tem prazničnem božičnem času, s tem pa dokazovali, da Ljubljana ni več slovenska. Vrši se pretvorba največjega slovenskega mesta v neko čudno jugoslovansko zmes in to je izdaja vsega slovenskega. Tako je, poln jeze in sovraštva, preteklih dneh trdil marsikdo.
Nikoli nisem bil na ti z glasbo iz republik naše nekdanje skupne države. Bolj malo izvajalcev poznam, še manj jih poslušam. Vseeno mi je. Vsakemu svoje. Vsekakor ne bom nikogar nadlegoval z nasveti, kaj naj posluša v prostem času in kaj naj raje skriva pred javnostjo. Slišim pa, da so ti izvajalci dokaj priljubljeni in jih marsikdo posluša. Še celo dvorane polnijo, torej so ljudje pripravljeni plačati vstopnico. Še enkrat, vsakemu svoje.
Problem je drugje. Problem je v rangiranju. Naj pojasnim. Vedno znova slišimo to nasprotovanje ‘jugo’ vplivom. Narobe je, če se sliši srbska pesem, nihče pa se ne zgraža, ko mu že petindvajsetič v uho nalivajo Last Christmas ali kakšno drugo umetnino iz zahodnega sveta. Slovenija je preplavljena z angleškimi naslovi in imeni in filmi in glasbo. Slovenija je kulturno kolonizirana. Spet, nič me ne briga, kaj kdo posluša in gleda, ampak to nasprotje, med tišino ob kolonizaciji z ene strani in sveto jezo ob vplivu z druge strani, potrebuje pojasnilo. In pojasnilo je preprosto.
Nekateri pač mislijo, da so nekateri ljudje, nekateri narodi vredni več od drugih. Ponavadi gre za tako imenovane domloljube. Ampak njihovo domoljubje je lažno. Oni samo delajo lestvice več in manj vrednih ljudi. Ameriško? Dobro. Nemško? Dobro. Srbsko? Zanič. Rusko? Pošastno. Kitajsko? So to sploh ljudje? Nekako na ta način.
Sami sebe seveda vidijo kot del razvitih in razsvetljenih in bleščečih narodov, čeprav jih ti narodi, razni Švedi in Nemci in Angleži vidijo kot rahlo manjvredne predstavnike slovanske kloake, ki jo je treba tolerirati in uporabiti v vojni z drugimi Slovani. Recimo tako kot Ukrajince. Tudi tam vidimo podobno zgražanje, vojno proti vsemu ruskemu, češ da so Ukrajinci pač boljši ljudje, vredni bivanja med civiliziranimi narodi Evrope. Čeprav se skoraj ne razlikujejo od Rusov in bo večini že težko ločiti med Rusom in Ukrajincem, ki govori rusko. Da, večina Ukrajincev od otroštva govori rusko. Tudi po obrazih boste jih res težko ločili. Malo se mi dozdeva, da so si precej sorodni. Tako kot mi in Hrvati ali Srbi. Seveda pa je to bogokletno povedati, ker se je marsikdo v svojem domoljubju prepričal, da pač nima nič s temi južnimi brati in je bolj primeren za družbo z Nemci.
Seveda to niso pravi domoljubi. To vam bodo tudi hitro dokazali, če se bo eden izmed tistih velikih narodov, katerih vrline tako obožujejo, odločil za izbris vsega slovenskega. Tedaj bodo postali izdajalci, zelo hitro se bodo spremenili v Nemce ali Italijane ali Američane in mahali z njihovimi zastavami. Tako nekako, kakor so to storili njihovi ideološki predniki med drugo svetovno vojno. Ki so se tudi borili za nemški imperij, za svobodno Evropo pod velikim vodjem in tako dalje.
Še enkrat, problem je v razmišljanju o celih narodih kot več ali manj vrednih. Ko to počneš, si že fašist. Ni pobega.
Dobro, slovensko kulturo je treba braniti. Predlagam branje slovenskih avtorjev, poslušanje slovenskih glasbenih izvajalcev, spremljanje slovenskih gledaliških predstav. Ni se treba podrediti vsem tujim vplivom. Razgledani moramo biti, sprejemati vse lepo, ni pa nam treba hlapčevati. Ponosni na svoje, odprti za druge. Za vse, ne le za ene. Ker na koncu koncev, smo vsi le ljudje.