Pred kratkim je Islamska država v Siriji izvedla napad na ameriške vojake in ubila dva, žrtev pa je bil tudi prevajalec.

Ponoči so Američani izvedli povračilne napade. Trdijo, da so zadeli 70 ciljev.

Toda, koga so to bombardirali?

Logično premislimo. Če bi Američani vedeli, kje se nahajajo pripadniki Islamske države, ne bi dopustili napada na svoje vojake. Pravočasno bi jih uničili. A je posebej verjetno, da so po izgubah hitro povezali napadalca s toliko oporišči Islamske države? Bolj težko. Torej je prej res, da so v povračilnih napadih bombardirali ali prazen prostor, ali pa so cilj bili civilisti.

Še enkrat, nobena resna država, če ve, kje se nahajajo teroristi, ne stoji križem rok. Pravočasno se jih znebi. Ne čaka na neke povračilne napade, ne tvega življenj svojih ljudi. Je pa razumljivo, da so takšni udarci boleči, ker kažejo na določeno nemoč. Zato je potem treba pripraviti velik ognjemet, ga pospremiti z gromkimi besedami o zmagi in maščevanju in tako prepričati domačo javnost, da je vse pod nadzorom. Pa ni. Ker če bi bilo, teroristom že v osnovi ne bi uspelo izvesti napada.