ZDA so pred obalo Venezuele parkirale svojo mornarico. S pretvezo boja proti preprodajalcem mamil so začele napadati razna plovila. Kdo v teh napadih umira, ne vemo. Mogoče so preprodajalci mamil, mogoče so nedolžne žrtve. Američanom, predvsem pa ameriškemu predsedniku, ni mogoče verjeti. Preveč je že bilo laži.

Kakorkoli, večina mamil v ZDA pride preko Mehike, ne iz Venezuele. Jasno je, da gre pri ameriških operacijah za pretvezo. Cilj je zamenjava oblasti.

Z uničenjem nekaj čolnov in s psihološkim pritiskom to ne gre. Zaradi tega so Američani preprosto začeli ropati tankerje. Gre za blokado, za obleganje. Cilj je čim bolj poslabšati stanje v Venezueli, kar bi lahko privedlo do političnega prevrata, ali pa tako oslabilo oblast in njihove podpornike, da bi oborožena intervencija od zunaj lahko imela več možnosti.

Zdaj je povsem jasno. Oblasti v Venezueli imajo dovolj podpore v oboroženih silah in med množicami, zaradi tega ne pride do neposrednega vojaškega posredovanja, zaradi tega ni nasilnega prevrata od znotraj. Tako je zdaj, ta trenutek. Toda, kako bo čez nekaj mesecev blokade, kako se bodo razmere v Venezueli zaradi tega poslabšale, ne vemo. Mogoče bo pritisk uspešen, potem pa bo sledila nasilna menjava oblasti in popolno ropanje vseh venezuelskih naravnih bogastev in zatiranje revnejših slojev, vse v imenu svobode in demokracije.

V Washingtonu in v Bruslju bodo to pozdravili kot napredek.

V Pekingu in v Moskvi bodo sicer glasno protestirali, a ni videti kakšnih premikov, ki bi nakazovali večjo podporo Venezueli. Rusi so dejansko zasedeni s svojimi operacijami v Ukrajini, to je tudi razlog, zakaj niso mogli več investirati v Sirijo in Venezuela je na drugem koncu sveta. Pričakovati od njih večjega angažmaja ni mogoče. Kitajci po drugi strani so velika gospodarska sila, a njihova diplomacija je hudo previdna. Bi se z ZDA spustili v neposreden konflikt na drugi strani planeta? Malo verjetno.

Čas bo pokazal, ali bo Venezuela vzdržala pritisk.