Marsikdo se je posmehoval nad pošiljanjem vojakov iz raznih evropskih držav na Grenlandijo. Številke so bile resnično majhne, Slovenija je v izvidnico poslala le dva. Posmehovali so se tudi drugim evropskim grožnjam proti ZDA.

Zdi pa se, da je te grožnje resno vzel sam ameriški predsednik, s tem pa še enkrat več dokazal, da se loteva lahkih tarč in išče poceni dobička. Če mu uspe, dobro, če ne, stisne rep med noge, pove nekaj o veliki zmagi in potem pobegne.

Američani bi morebiti res lahko nasilno prevzeli nadzor nad Grenlandijo, a če bi pri tem ranili ali pobili tistih nekaj evropskih vojakov, bi s tem uničili NATO in povezave med staro celino in ZDA. Sovražnikov imajo že tako ali tako preveč, samo to še potrebujejo, da jim pobegne nekaj najbolj lojalnih satelitov.

Dober primer, kako Trump beži, je Jemen, kjer je grozil z neverjetnimi posledicami, če tamkajšnja skupina Ansarallah ne bo nehala napadati ladij na poti v Izrael. Veliko je govoril, nič dosegel, in z vso svojo silno mornarico pobegnil.

Po drugi strani je odličen primer lahke zmage Venezuela. Hitra operacija, ugrabitev predsednika, razglasitev zmage. No, če je tisto res zmaga, ne vemo. Režim je še vedno na oblasti, nič se ni posebej spremenilo, govori se le o dostopu ameriških naftnih podjetij do venezuelske nafte, pa še o tem ne moremo biti zatrdno prepričani. Mogoče.

Lekcija za Evropejce je, da je treba biti odločen, hiter, odziven. Pošiljati je treba vojake, groziti s posledicami, ne pa kar poklekati in upati na najboljše. Če bodo namreč popustili, bo Trump lahko izkoristil trenutek nepazljivosti in si Grenlandijo vseeno priključil.