Harry Potter, hell yeah!

Na začetku so bili verski fanatiki. Tisti, ki so knjige o priljubljenem mladem čarovniku zažigali na grmadah, češ da gre za promocijo čarovništva. To je bil čas pohoda Harryja Potterja, cele serije, ki je obnorela svet. Mladina je to brala in ob njegovih dogodivščinah rasla. Iz leta v leto.

Vsem zagotovo knjige J.K. Rowling niso bile všeč. Nekaterim, tistim, ki so že tedaj podrobno brali, ker je bilo kar nekaj nasprotij in nedomišljenih zapletov. Ampak industrija je naredila denar. Knjige, seveda, a potem še filmi in razna krama, celo video igre.

J.K. Rowling je ena izmed tistih pisateljev, ki ne morejo biti tiho, ko gre za družbena vprašanja. To se nikdar ne more končati dobro, ker boš nekomu stopil na prste in te bo potem zagrizeno sovražil. Rowlingova je seveda starokopitna feministka, ki nasprotuje odpiranju ženskih prostorov za transpolne osebe. TERF se temu učeno reče. Tu vam je nekakšna državljanska vojna na progresivni levici.

J.K Rowling je, na kratko, sovrag, ki ga del progresivne levice želi uničiti. Nekateri bi jo kar ubili.

Industrija medtem melje dalje. Zakaj ustvarjati kaj novega, če lahko posežeš po preizkušenih receptih. Snemajo novo serijo o Harryju Potterju.

Dogaja se nekaj zanimivega. Serija je tarča napadov tako z desne, kot z leve. Medtem ko jo eni prezirajo in izključujejo zaradi same pozicije J.K. Rowling do transpolnih oseb, je druge zmotila barva kože igralca, ki bo upodobil ikoničnega profesorja Ravsa. Oh, kakšnih izpadov rasizma smo deležni na spletu! In norčevanja. Še več, igralec, ki bo upodobil Ravsa, je bil deležen smrtnih groženj, zaradi česar so mu morali priskrbeti zaščito.

Torej, eni ne bodo nove serije gledali, ker sovražijo pisateljico, drugi, ker je v njej temnopolti igralec, tretje verjetno, ker oni pa že ne bodo podpirali čarovništva.

Vse skupaj spominja na bojkot ruske kulture po začetku posebne vojaške operacije v Ukrajini. Cancel culture v vsem svoje sijaju. Daleč smo prišli. Je prihodnost torej zapiranje v mehurčke, kjer pač vsak konzumira le tisto umetnost in zabavo, ki jo proizvajajo povsem enako misleči? Ali pa gre le za divjanje gorečnežev, ki predstavljajo manjšino, večini pa ni mar za njihove izpade in zahteve?

Mimogrede, če tu ni dokaz, da je to, kar se prodaja za vrhunsko umetnost in zabavo le proizvod ideoloških in političnih pritiskov, potem ne vem, kaj je. Še takšno kvaliteto so nekateri sposobni zavreči in izbrisati, če jim ne paše kakšna ideološka usmeritev, ali umetnik sam.

Koliko čudovitih zgodb je ta svet pokopal skozi čas, ker ni bila po volji tistim, ki odločajo in koliko nesnage je postavil pod žaromete, ker je bil gospod umetnik prave ideološke barve, ali pa je le imel dobre zveze?