Novinar Nove Republike Jack Geismer (George Clooney) prispe v razrušeno Nemčijo, da bi poročal o Potsdamski konferenci, koder bodo določili povojne meje. Za voznika mu je dodeljen mladi Tully (Tobey Maguire), za katerega se izkaže, da ima ne preveč ljubeč odnos s prostitutko Leno (Cate Blanchett), Jakeovo staro ljubeznijo. Ta obupno hoče zapustiti Nemčijo, pri čemer bi ji naj pomagal prav Tully.

Ko v ruskem sektorju reka naplavi truplo, je Jake tisti, ki edini resno želi razrešiti skrivnostni umor.

Film režiserja Stevena Soderbergha je posnet kot klasičen noir film, črno bel in z mnogimi arhivskimi posnetki razrušenega Berlina. Skozi dokaj zapleteno zgodbo se prepletajo tudi namigi na povojni lov na nemške strokovnjake, ki sta jih v prihajajoči hladni vojni potrebovali tako Sovjetska Zveza kot Združene Države Amerike.

Film resnično daje videz kakor bi bil posnet v štiridesetih prejšnjega stoletja, pri čemer seveda moti seks scena, glede na to, da v tistih časih takšni posnetki ne bi bili zaželeni. Glasba je kar primerna, sem pa prepričan, da marsikateremu modernemu gledalcu gre pošteno na živce. Cate Blanchett v vlogi Lene Brandt zablesti in videti ji je, da je ena najboljših igralk na svetu. Jake je večkrat tepen, kar mu ne škodi preveč, glede na to, da jo vedno odnese z manjšim obližem. Tully dobro zaigra mladega sadista, ki misli, da je vojna najboljša stvar, ki se mu je zgodila v življenju, saj ima prvič v življenju denar.

Film ni ravno požel odobravajočih kritik, kar me malo čudi. Osebno mi je bil film zelo všeč, čeprav je jasno, da bi lahko bil boljši. Najbolj me je prizadelo to, kar se razkrije na samem koncu filma.