The lights are going out all over Europe and I doubt we will see them go on again in our lifetimeLuči se ugašajo po vsej Evropi, dvomim, da se bodo še prižgale za časa naših življenj.
Vojna, ki bi naj končala vse vojne je trajala od leta 1914 do 1918. Ni končala vseh vojn. Bila je največja katastrofa iz katere so izšle vse kasnejše katastrofe. Kar se je začelo leta 1914, se ni končalo leta 1918. Po eni strani bi lahko celotnemu obdobju od leta 1914 do 1945 rekli evropska državljanska vojna. Ko se je končala je Evropa ležala v ruševinah in drugi so prevzeli njeno mesto na vrhu sveta. Propadli so štiri imperiji, v Rusiji se je začela revolucija, milijoni so končali svoja življenja v blatnih jarkih.
Toda pri vsem tem se je potrebno spomniti na to, s kakšnim navdušenjem so narodi Evrope šli v vojno, kako so se množice prostovoljcev zgrinjale na fronte. Redki so bili kot zgoraj citirani Edward Grey, ki so videli kakšna temna noč se je zgrnila na prestolnice velesil, od Berlina do Londona, Pariza do Dunaja.
Ah, veselje nacionalizma. Čisto normalni ljudje znajo popolnoma ponoreti.
Kako to, da so ljudje navdušeno pričakali vojno? Zdi se nepojmljivo, ampak v resnici ni. Doma bomo do božiča, so mislili, a ni bilo tako. Pričakovali so viteškega spopada, dobili pa so industrijsko klavnico. Pa tudi, saj vojne prej niso bile nič lepega. Kaj jih je torej prepričalo, da je vojna nekaj junaškega, da so se množično prostovoljno javljali v vojsko?
Nacionalizem je močno mobilizacijsko sredstvo. Ljudem daje občutek, da so del skupnosti, da so drugačni od onih preko meje; da niso kruti Huni ali umazani Rusi, da so borci za veliki narod, mogočno domovino, ki svojo zgodovino vleče od kdo ve kdaj, verjetno tam še iz mitskih časov.
Vse to je seveda bedarija. Narodi so umišljene skupnosti. Človek ni nič boljšega, samo zato ker se imenuje Nemec ali Slovenec in slabšega, če se imenuje Francoz ali Srb.
Iz vojne se je rodilo razočaranje, ki je bilo dobra podlaga razvoju velikih eksperimentov, od komunizma do različnih oblik fašizma, Nekaj je umrlo v tej vojni, nekaj je izginilo skupaj z milijoni mladimi vojaki: to je bil nek pozitiven pogled na svet, mišljenje, da je človeštvo močno, da bo spremenilo svet na bolje, da je prihodnost svetla. Kar je prišlo kasneje je bilo le groteskno popačenje tega.
In če si pogledamo Evropo, lahko vidimo, da se še nekje globoko, pod površino, še vedno nismo povsem prebudili iz dolge noči.
Jinov svet 