Tako meni predsednica NSi, Ljudmila Novak (na spletni strani stranke najdete njen govor):

V NSi ugotavljajo, da liberalizem uničuje slovensko družbo, saj služi interesom posameznika in ne družbe. Pri tem je Novakova omenila izkoriščanje delavcev, neplačevanje socialnih prispevkov in plenjenje državnega premoženja. Slovenija se mora zato odpovedati liberalizmu in se vrniti k odprtemu tradicionalizmu, ki spoštuje osnovna etična načela in postavlja človeka na prvo mesto, poudarja predsednica NSi.

Le zakaj se mi zdi, da je to postavljanje človeka na prvo mesto navadna laž. Da gre prej za podreditev posameznika nekemu večjemu ’skupnemu dobru’, ki ga bodo priročno definirali  tako, da bo vsak odklon od normalnosti preganjan. In da bo ta tradicionalizem Slovenijo zapeljal v še večjo godljo.

Mimogrede, postaja dokaj jasno, da tukaj ni problem v slovenskih političnih silah, ki si rade nadevajo liberalna oblačila in se jih pogosto upravičeno lahko označi za vse kaj drugega, kot liberalne. Ne, gre za nasprotovanje liberalizmu, kot ga poznajo tudi drugod, torej pravicam posameznikov, da iščejo svojo srečo v življenju, pri čemer se ne ozirajo na to, kar drugi menijo, da bi morali početi, dokler s tem pač ne škodijo sočloveku. Ne verjamete? Kaj pa je nasprotovanje pravicam homoseksualcev drugega. Tudi, očitno je, da niso problem samo nasledniki komunizma, katere krivijo za vse živo, ampak da bodo takšni ljudje kot Novakova nasprotovali tudi politikom, ki bodo skorajda po ameriško liberalni in bodo celo obsojali socializem.

Z veliko gospodarsko krizo doma in v svetu se vračajo tudi razmišljanja izpred druge svetovne vojne, ko se je nasprotovanje strankarskim demokracijam povečevalo in so se rojevale razne ideologije, ki so hotele nadomestiti ‘gnil’ liberalizem. To je pot v pogubo, saj vsi dobro vemo, kako se je končal pohod komunizma in fašizma v Evropi. Ampak potem, že kar nekaj časa se zdi, kot da smo spet v letu 1931.

S podivjanim kapitalizmom se je seveda mogoče boriti na drugačne načine, kot z odklanjanjem liberalizma. Le država mora imeti dovolj volje in veliko manj zlizanosti z gospodarstvom, da preganja izkoriščanje delavcev, neplačevanje prispevkov in kar je podobnega. Ampak potem, ko človek posluša Novakovo, dobi občutek, da ji niti ni veliko do varovanja pravic delavcev, saj podpira fleksibilizacijo trga dela, torej lažje odpuščanje in zaposlovanje, s čimer se manjša moč delavcev, hkrati pa tudi reformo sindikatov, kar verjetno pomeni njihovo uničenje, s čimer bi se povečala moč lastnikov podjetij. Vse za večjo gospodarsko rast, ki bi naj koristila vsem, verjetno.