Kje so zdaj vse tiste vojske, s katerimi je grozila Gadafijeva propaganda? Ni jih od nikoder, le pravljice se še vedno širijo. A konec je blizu, zdaj zdaj bodo padle zadnje utrdbe režima, ki je izgubil podporo večine prebivalstva. Ne glede na kakšne premike sil sem ter tja, ofenzive in protiofenzive, ki nimajo nobenega smisla več in samo podaljšujejo trpljenje.

Zanimivo pri tem je, kako lahko zadnji terorist na svetu, in Gadafi je terorist, za kar ni potrebno veliko časa, da se ugotovi, uživa podporo določenega dela zahodne javnosti, ki meni, da je vse, kar zahodne sile storijo, slabo. Človek, ki že dolga leta ni več pri pravi in ki ima zgodovino agresivnih potez ne le do zahodnjakov, ampak tudi do sosedov, ta kralj Afrike, je težko nekdo, ki bi ga razumen človek mogel podpirati, a potem, tudi to se zgodi.

Karkoli bo nastalo iz Libije, njegove diktature ne gre objokovati, kakor tudi ni bilo modro žalovati za Sadamom Huseinom, ne glede na to, kar se je zgodilo potem. Podpirati eno zlo, ker nasprotuješ drugemu, je neracionalno in neumno. Ne, dejansko je nepomembno, kaj bo z Gadafijem. Ko se bo vojna končala, se bo začel veliko pomembnejši boj, to je boj za prihodnost države, ki bo lahko zavila na pota demokracije in svobode, lahko pa tudi v novo, drugačno obliko diktature, bo lahko neodvisna sila, ali pa podložnik zunanjih sil, ki so največ investirale v to vojno.