Vesel sem, da so socialni demokrati delovali v smeri, kot sem jo nakazal že v prispevku 20. maja.  Vztrajanje pri enem in istem predsedniku stranke, ko le tej podpora vedno bolj pada, ni racionalno. V Zaresu in LDS-u so to dokazali in zleteli iz Državnega Zbora.

Stranka lahko začne iskati nove smeri, pridobi pa predsednika države, ki ji bo višal ratinge med bolj sredinsko usmerjenimi volivci. Borut Pahor je človek, ki zna združevati in je povsem primeren za predsednika države.

Gotovo bo zdaj prišlo do pritiskov, da SD ne podpira Boruta Pahorja pri kandidaturi za mesto predsednika republike. Odreči mu podporo stranki ne bi bilo v interesu, saj bi branila interese nekoga drugega. Kaj socialni demokrati pridobijo, če je predsednik republike Danilo Turk in ne Borut Pahor, ne vem. Vse tiste zgodbice o Pahorjevem izdajalstvu so prenapihnjene in izhajajo iz goreče strankarskega deljenja prostora na naše in vaše, pri čemer strinjanja preko ločnice ne sme biti. Pahor pa je pač sredinski politik, ki verjame v za tradicionalne socialne demokrate preveč liberalne rešitve. Kot predsednik republike lahko z dobrim povezovalnim delom stranki samo koristi in SD bo vsak trenutek v medijih, vsako dobro potezo še kako potrebovala, če bo hotela tekmovati s svojimi največjimi tekmeci znotraj levega bloka, Pozitivno Slovenijo.

Po drugi strani Lukšičeva izvolitev pomeni premik SD-ja bolj na levo, v skladu z evropskimi spremembami in bolj v skladu z opozicijsko vlogo stranke, ki se mora pripravljati na prevzem oblasti na volitvah in uveljavitev alternativnega programa reševanja vseh slovenskih problemov.