Že veste tisto o kmetu, ki ni sejal, a je vseeno pričakoval obilen pridelek?
Še slabše se piše znanosti, kjer naj bi se stroški dela glede na leto 2011 zmanjšali za 19 odstotkov. Direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič našteva, da se utegne klestenje iztatkov pri njih poznati pri vse redkejših raziskovalnih razpisih, znižanju urnih postavk dela in odpuščanju. »Kakovost dela IJS se bo zmanjšala, drugače pač ne more biti. To pa bo, če želimo ali ne, predvsem škodilo mlajšim raziskovalcem in tehnološkim raziskavam. V tem trenutku si prizadevamo pridobivati čim več evropskih projektov, kljub temu, da smo jih v preteklosti že tako imeli zelo veliko. Obsega projektov iz gospodarstva pa dandanes ni mogoče povečevati, kar je vsakomur jasno,« opozarja Lenarčič.
Nič čudnega, če ljudje bežijo iz Slovenije.
Iz pogovora z znanstvenikom Romanom Jeralo za MMC:
Kakšna je bila škoda narejena s tem, da eno leto ne veste, s koliko denarja razpolagate?
Velika škoda je splošna apatija ali obup, ki se je razširil po vsej slovenski družbi in ga je veliko tudi v znanosti. To gledajo tudi mladi ljudje … Slabo se počutim ob tem, da sem jih praktično zvabil v znanost, da so trdo delali, da so dali vse od sebe, naenkrat pa se pokaže: »Mi vas pa sploh ne potrebujemo«. Kaj bo to pomenilo za mlade generacije? Spraševali se bodo, zakaj bi šli v znanost, če vidijo, da se lahko zgodi, da jih enostavno ne bodo potrebovali. To je odlivanje krvi! Država v nekoga vlaga 16, 20 let in potem nekdo pride in ga kar vzame, ker je to zanj najcenejše! Vzeti formiranega človeka, namesto da bi mu omogočil, da začne družbi vračati tisto, kar je ona vanj vlagala. Ta trenutek je to največja škoda. Za zdaj še nisem slišal, da bi skupine propadale, ampak ko pridemo enkrat do tega, da ne bomo več mogli opravljati tega dela … Že zdaj gledamo na vsak evro, kjer ga lahko privarčujemo, bistveno je, da lahko delamo. Če bomo enkrat prešli preko te meje, bodo posledice dolgotrajne.