Janez Janša spet skuša razdeliti javni od zasebnega sektorja

Ob novem krogu varčevanja, ki je posledica prejšnjega kroga in krčenja gospodarstva, je Janez Janša poudaril, da ‘ob krizi veljajo enaki vatli za vse’ in da se javnega sektorja ne da financirati v nespremenjenem obsegu, če za to ni sredstev.

Resnica je takšna, da nižanje proračunskih odhodkov z nižanjem plač v javnem sektorju pogubno vpliva na domačo potrošnjo, kar ob slabih razmerah v soseščini, kjer so poglavitni slovenski izvozni trgi in umanjkanju državnih investicij, uničuje zasebni sektor. Ni potrošnje, ni proizvodnje, marsikateri zaposleni v zasebnem sektorju postanejo odveč. Vse to je posledica brezumnega lova na znižanje proračunskega primanjkljaja, kar je zdaj privedlo tudi do napovedi višanja DDV za nekatere storitve in izdelke. Vzpodbujanje gospodarske rasti, celo racionalizacija delovanja javnega sektorja, to je vse v drugem planu, važno da se zniža proračunski primanjkljaj. Seveda to pomeni upadanje gospodarske aktivnosti in slabšanje delovanja javnega sektorja. Vprašajte Grke, Špance, Portugalce, Italijane, Britance, povsod ista zgodba. In ne, v nobenih od teh držav niso imeli 50 let komunizma.

Ne pričakujte, da bo naslednje leto kaj drugače. Letošnje varčevanje bo vzrok tistemu naslednje leto, problemi z zadolženostjo pa bodo še vedno ostali, ker se proračunski primanjkljaj zaradi manjših prilivov v proračun ne bo znižal toliko, kot se načrtuje.  Temu je tako, zdravila ki nam jih predpisujejo ne delujejo zato, ker je ta kriza drugačna, ker nimamo delujočega gospodarstva z vedno večjo potrošnjo  v soseščini, kjer bi lahko naše gospodarstvo z izvozom raslo. Če bi le Slovenija imela težave, medtem ko le teh ne bi bilo drugod, bi  ostro krčenje javnega sektorja bilo povsem pravilno. Še več, le tega bi morali racionalizirati že v časih gospodarske rasti! Zdaj to ne bo pomagalo, čeprav je potrebno iz povsem drugega razloga, to je da z manj ljudmi naredimo več in bolje, da odpustimo vse nesposobne in nagradimo pridne, kar bi si že zdavnaj morali narediti za poglavitno vodilo. Reši nas lahko le čudež, eksplozija kakšnega gospodarstva v regiji, na katerem se bomo lahko napajali tudi mi ali pa vseevropska preusmeritev k radikalnemu zaganjanju gospodarske rasti, proč od nesmiselnega pretakanja denarja iz bank v banke, pri čemer se ne ustvari niti eno novo delovno mesto.

Janez Janša samo preusmerja pozornost z uničujoče varčevalne politike, ki pustoši po polovici južne Evrope, po severni pa tudi ne daje kakšnih posebnih rezultatov, na delitev med javnim in zasebnim sektorjem, medtem pa skuša sindikate predstaviti za sovražnika. A to provociranje ne bo dalo nobenega rezultata, kar bo kmalu pokazal že polom kandidata njegove stranke za predsednika republika, Milana Zvera. Kaj bo šele, ko bodo prestolnico preplavila prve resne množice. Mogoče tedaj, ko bo v paničnem krpanju proračunske luknje ob v brezno padajočem gospodarstvu DDV dvignjen kompletno. Za odstotek, dva ali tri. Janez Janša  bo ob tisti hudi huri verjetno svaril kar pred komunistično revolucijo. In veste kaj, mogoče bo imel takrat celo prav. To, kar se godi po Evropi, kar kliče po nekomu, da zapolni vrzel, ki je bila ustvarjena s padanjem zaupanja v ustaljeno politiko.

Na koncu še to o sindikatih. Janez Janša skuša zabrisati razliko med različnimi sindikati, med tistimi v javnem in onimi v zasebnem sektorju, ki se seveda financirajo iz različnih žepov, imajo svoje voditelje in tudi različno moč. Skuša ustvariti vtis, da obstaja enotna  fronta, ko temu ni tako, ko različni sindikati zastopajo pač različne zaposlene. Jasno je, da bo sindikat v šolstvu ob vseh svojih zaposlenih imel mnogo večjo moč, kot sindikat v nekem zasebnem podjetju. Zasebno podjetje lahko propade in ob vsem vpitju odpuščenih delavcev se ne bo vladi zgodilo nič hudega, če pa se ustavi celotno šolstvo in otroci dan za dnem ostanejo pred vrati šol, potem to vlado vsekakor boli. Če neha delati policija, to vlado boli, če nehajo delati delavci v gradbenem podjetju, ne. To je stvar moči in ne pripravljenosti, da se boriš za svoje in interese članov sindikata. Mogoče se komu to zdi nepravično, a tako je. Neke enotne sindikalne fronte, ki bi jo bilo mogoče priročno okriviti za vse pa ni.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s