Dolga igra ohranjanja ameriškega imperija

Podobne tekste pišem zdaj že približno dvajset let. ZDA po svojem enopolarnem trenutku izgubljajo primat v svetu, a se pod nobenim pogojem nočejo odpovedati svoji hegemoniji, imperiju vojaških oporišč, držav vazalov, finančnih instrumentov, kulturno podrejenega in spranega globalnega občinstva in podobnega. Ker pa sami ne morejo več obvladovati celotnega planeta, ker je Američanov preprosto premalo, niso več dovolj inovativni in ne premorejo zadostne industrijske baze, so skuhali brutalen načrt. Precej očiten načrt.

Američani so povsem sposobni večino planeta spremeniti v uničeno pokrajino kaosa, če je to potrebno za ohranitev imperija. Uničena Libija in Sirija nista nobeni čudni izjemi, sta del načrta.

Tri ključna področja so na našem planetu, tri ključne države, ki jih lahko ZDA uporabijo za cilj in hkrati sredstvo ohranjanja svoje hegemonije. Vojna v Ukrajini ni posledica ruskega imperializma, ampak zavestne odločitve, da se to državo uporabi s ciljem izčrpavanja Rusije, hkrati pa veliko vojno potem zlorabi za podreditev Evrope. To je povsem uspelo.

Zdaj na Bližnjem vzhodu vidimo ponovitev. Iran je cilj, ampak, poglejte kako podrejene so sunitske monarhije. Če Američanom ne bo uspelo uničiti islamske republike, je spremeniti v novo verzijo Libije ali Sirije, bodo vsaj obdržali nadzor nad svojimi lokalnimi vazali in jih prepričali, da za ‘obrambo’ namenjajo več. Samim ZDA zavoljo tega ne bo treba v regijo preusmeriti vseh svojih vedno manjših resursov. Tako kot neumni Evropejci proti Rusiji, bodo neumni Arabci delovali proti Iranu.

Ostane le še Kitajska.

Biviši marinec Brian Berletic ima podoben pogled na razmere v svetu, na boj imperija proti multipolarizmu.

Ta vojna bo še zelo dolga. Tudi Američani so potrpežljivi, sposobni dolgoročnega načrtovanja. Nobena stran nima zagotovoljene zmage, priložnosti za preobrate je veliko. Je pa dejstvo, da so Američani izredno agresivni in sposobni prav neverjetnih grdobij. Dokler zanje umirajo drugi, jih to niti ne stane veliko. In kakor kaže, zanje bodo umirali drugi. Pa ne kompradorske elite po vazalnih državah, navadni ljudje, ki ne bodo imeli kam pobegniti pred vojno ali pred gospodarskimi pretresi.