22. maja so ukrajinske oborožene sile izvedle koordiniran napad z droni na študentski dom v mestu Starobelsk v Rusiji, v Luganški narodni republiki in pri tem ubile 21 otrok. Gre za enega najhuhših napadov na civiliste v tej dolgi vojni, v kateri večinoma umirajo vojaki na obeh straneh.

Teoretično je mogoče, da je šlo za napačne informacije, ki so privedle do pomote, a Ukrajinci so takoj začeli trditi, da so napadli zbirališče ruskih vojakov.

Obe strani imata težave z nameščanjem vojakov, še posebej bližje fronti in v dosegu sovražnih raket in dronov. Obe strani sta že naredili kar nekaj napak, ko so zbrale večje število na enem mestu in iz njih naredile priročen cilj, s katastrofalnimi posledicami.

Do napak pri določanju ciljev vsekakor prihaja na obeh straneh.

Zanimivo je nekaj drugega. Takoj po napadu se je v ukrajinskem propagandnem prostoru začela širiti nekam prekleto znana racionalizacija. Najprej so trdili, da je šlo za vojaški cilj, pa da žrtve niso otroci, da Rusi uporabljajo igralce in na prizorišče pošiljajo svoje lažne novinarje, domače in tuje. Ker, po njihovo, nekdo ki poroča bolj z ruskega zornega kota, ne more biti novinar, je lahko samo propagandist.

Kje smo že to slišali?

Tako je, v Palestini. Ob najbolj surovih napadih se marsikateri izraelski informacijski bojevnik posmehuje, da gre za Palywood, torej palestinsko verzijo Hollywooda, izdelke, ki jih proizvajajo palestinski aktivisti, novinarji ali Hamas, da bi prikazali Izrael v slabi luči.

Mrtvi otroci v ruševinah? Vse le predstava za naivne zahodnjake. Tako trdijo izraelski propagandisti.

Vojna v Ukrajini niti približno ni tako surova kot pokol v Gazi in na jugu Libanona, so pa propagandni prijemi občasno sila podobni.