Kakšen izraz volje ljudstva je spletna peticija, ki jo lahko ista oseba podpiše večkrat? Kakšen izraz volje ljudstva so zapisi po družbenih omrežjih in protesti na ulicah? Koliko lahko javni pulz izmerijo razne ankete v spletnih medijih, kjer glasujejo tisti, ki tisti medij berejo, ali so pač le naleteli na anketo?

V resnici se preštevamo le na volitvah in na zakonodajnih referendumih. Pišem zakonodajnih, ker so že posvetovalni nekakšna farsa. Politika jih lahko upošteva, ali pa tudi ne, in zakaj bi se kdo potem v resnici trudil?

V času med volitvami politične sile skušajo mobilizirati svoje privržence in ponižati in od volitev odvrniti svoje nasprotnike. Razni protesti, ankete in afere so le del politične tehnologije. Včasih delujejo, drugič ne. Ni pa to demokracija. Je manipulacija.

Leta in leta smo lahko spremljali, kako vodilna stranka politične desnice pod svojim večnim voditeljem ves slovenski prostor spreminja v leglo nezadovoljstva in sovraštva. Vse je narobe, so trdili. Mi smo večina, so vpili. Troli na družbenih omrežjih in katastrofalni strankarski mediji, jeznoriti politiki, nenehne obtožbe, celo protesti in obenem tista neverjetna zaverovanost v svoj prav. Ti ljudje so se prepričali, da so v resnici večina. No, prepričali so se povprečni podporniki, ne strankarski strategi, ki vendarle morajo znati trezno razmišljati.

Zdaj se je utrgalo levici. Enak pristop. Histerični izbruhi. Vse je narobe, povsod same afere, sam posmeh, samo sovraštvo, nora prepričanost v to, da so večina. In peticije. Ki ne pomenijo nič, ker se predsednika Državnega zbora izbira v Državnem zboru, kjer je pač pomembna večina poslancev. Celo referendum bi imeli o tem. Posvetovalni. Ki je nepomemben, ker ga tisti, proti kateremu bi bil usmerjen, ne bi upošteval. Kaj mu pa morejo? Grmijo po družbenih omrežjih, napadajo in se posmehujejo? Vso srečo s tem.

Bržkone bo tako štiri leta. Ne! Tako bo še zelo dolgo. Zabredli smo, vse je dovoljeno v političnem boju, negativna čustva so priročna za mobilizacijo, sovraštvo poganja ljudi, meja dobrega okusa več ni. Vodilni to izkoriščajo, povprečni se v tem utapljajo in so iz dneva v dan hujši. Na eni in na drugi strani. Zato ne samo štiri leta, ker bo potem takratna opozicija pač nadaljevala s tem pristopom, ne glede na to, kdo bo zmagal volitve.

Izraz volje ljudstva bo zakonodajni referendum o interventnem zakonu. Tu lahko opozicija doseže zmago. Lahko ustavi vladni program. Vpliva na davčno politiko. Zato bo kampanja v tem primeru pomembna. Ostalo je večinoma šum in vsak spodoben posameznik, ki še ceni svoj notranji mir, bi se mu moral izogibati.

Kako bomo izplezali iz tega, ne vem.