Znamenja niso dobra. Američani na Bližnjem vzhodu kopičijo vedno večje sile. Trump v svojem slogu bobni proti Iranu in napoveduje apokaliptične prijeme. Medtem pritisk na energetske tokove iz regije ostaja, zaradi česar tudi zahteva, naj Evropejci začnejo izdajati svoje strateške rezerve dizla. Če bi Hormuška ožina bila odprta, potem te potrebe ne bi bilo.
Američani bodo novembra odšli na volišča, ki utegnejo močno poslabšati položaj republikanske stranke in s tem tudi predsednika Trumpa. Številni Američani nasprotujejo vojni proti Iranu. Zato je najbolj verjetno, da bo udar prišel po volitvah. Takrat bodo na Bližnjem vzhodu tri ameriške letalonosilke in stotine letal.
Toda, ali lahko ta vojaška sila zlomi Iran? Malo verjetno.
Američani in Izraelci so proti Iranu do zdaj uporabili že malodane vsa sredstva in niso bili občutljivi pri izbiri ciljev. Pobijali so vse povprek. Ne le političnega vodstva, tudi otrok so se lotili. Irancev s tem niso zlomili. Padle so nadomestili drugi, rakete in droni so še kar leteli nad ameriška oporišča v regiji in tudi pretok nafte in naravnega plina iz Perzijskega zaliva je ostal močno omejen, če ne povsem ustavljen.
Težko, da bi tokrat bili Iranci slabše pripravljeni in oboroženi. Kvečjemu so se naučili in prilagodili in bodo v prihodnje bolj učinkoviti, soočali pa se bodo z izčrpano ameriško in izraelsko zračno obrambo.
Medtem Ansarallah v Jemnu melje savdske zaveznike in je zavzel vso obalo Rdečega morja, tako da lahko tam blokira pretok trgovine. Vrstijo se tudi napadi na savdsko naftno infrastrukturo, kar povečuje pritisk na cene energentov. Seveda se vojna v Ukrajini ne končuje in škoda na ruskih rafinerijah se prenaša na svetovne trge.
Pritisk na Trumpa, da udari po Iranu in doseže bliskovito zmago, zagotovo ni majhen. Toda, kaj lahko stori? Nekaj letalonosilk ne more uničiti na dolgotrajno vojno pripravljene iranske oborožene sile, vkopane globoko pod zemljo, kjer skrivajo rakete in drone. Na voljo imajo še številne zaveznike v regiji. Ansarallah je najpomembnejša, toda v sosednjem Iraku je še cela vojska oboroženih skupin, ki sicer nimajo več priročne tarče, saj so ameriški vojaki pobegnili iz države. Oziroma, lepše povedano, umaknili so se. Morebiti pa bodo te skupine svoje orožje usmerile proti ameriškim zaveznikom v zalivu.
Še enkrat. Ne kaže dobro. Nad Bližnjim vzhodom se znova zbirajo temni oblaki.
