Ali lahko še dolgo tako hitro napredujemo?

Spomnili se boste, kako so pred kakšnimi dvajsetimi leti zgledali mobilni telefoni. Ko sem jaz dobil prvega, se mi je zdel še kar sposoben, ampak z vsakim naslednjim se je zdel vedno bolj predpotopen. Zdaj bi me bilo prav sram imeti takšen telefon, ob vsej poplavi igračk, ki jih industrija meče na trg.

Še malo nazaj od tedaj, ko sem dobil svoj prvi mobilni telefon, sploh nismo imeli telefona in tega je zdaj nekaj več kot trideset let. Če pobrskate po spominu, je bil svet pred tremi desetletji zelo drugačen. V tem času smo predvsem napredovali na področju  povezanosti, se pravi interneta, mobilne telefonije, osebnih računalnikov, tudi televizorji so se zožali in zdaj svoj prosti čas preživljamo precej drugače. Napredovali smo tudi na drugih področjih, ponekod očitno v napačno smer, saj se vedno bolj soočamo z debelostjo, ko je na voljo vedno več poceni in nezdrave hrane.

Če se je marsikaj spremenilo v tridesetih letih, se je še več v preteklem stoletju. Si lahko mislite, da je od prvega poleta z  letalom minilo malo več kot sto let in v tem času smo napredovali do pravcatih letečih ladij, kakršna je največji Airbus. Avtomobili so postali vseprisotni in ogromna cestna omrežja prepredajo države sveta. In če gremo še naprej, postajajo razlike vedno večje. Toda, zagotovo je človeštvo največji napredek doživelo v zadnjega četrt tisočljetja.  Lahko gremo v preteklost in se spominjamo izumov, ki so spremenili način življenja, dokler ne zaidemo nekam v temine človeške  preteklosti, polne senc in nevednosti in brutalnosti življenja, še dlje od Rimljanov in Grkov, ko so se prve civilizacije porajale ob velikih rekah in vse tja do teme, ki nam jo pomaga odstirati arheologija.

Napredek, ki smo ga bili deležni samo v zadnjem stoletju, je bil res impresiven. Materialno smo bolj preskrbljeni, kot kadarkoli prej v vsej zgodovini. Rečemo lahko, da živimo v zlati dobi človeštva, zlati dobi, ki je seveda polna svojih temnih strani, a napram preteklosti prav bleščeča.  A potem, je to trajno? Se bomo tudi v naslednjem stoletju razvijali tako hitro? Le  domišljija in poznavanje trendov razvoja nam delno pomagata napovedovati prihodnost, a to napovedovanje je bolj podobno vedeževanju. Lahko zadane, lahko pa udari povsem mimo.

Lahko še dolgo tako hitro napredujemo ali pa nas nekje čaka zastoj in stabilizacija?

Komentiraj