Gre le za drugo obliko manjšanja proračunskega primanjkljaja. V osnovi se tukaj skriva ista logika, kot za udrihanjem po javnem sektorju, ki da ga je treba zamanjšati, le da so pri dvigu DDV stroški porazdeljeni po vsem prebivalstvu.  Namreč, težko, da bo denar pobran iz tega naslova šel v investicije. RTV Slo:

Novi minister za finance Uroš Čufer ocenjuje, da je dvig davka na dodano vrednost vse bolj verjeten, vse bliže pa je tudi rebalans proračuna.

“Mislim, da je začasni dvig DDV-ja vedno bolj verjeten. Morali pa bomo tako na prihodkovni kot odhodkovni strani pogledati marsikaj in se stalno prilagajati razmeram. A ključno je, da se gospodarstvo zažene, zato da se razmere normalizirajo,” je v intervjuju za STA dejal finančni minister.

Pojavljajo se glasovi proti DDV, ki trdijo da bo to znižalo potrošnjo, hkrati pa nočejo videti, da je tudi krčenje v javnem sektorju pod Janševo vlado strahovito udarilo po potrošnji in razmere še poslabšalo.  Padec BDP je čisti dokaz in čeprav je proračunski primanjkljaj nekoliko nižji, se z upoštevanjem reševanja bank to zelo hitro izkaže za iluzijo.

Slovenija ima sicer nižjo stopnjo DDV kot mnoge evropske države.