Da, politika varčevanja vseh res ne more delovati. JPD:

Vendar pa politika varčevanja za vsako ceno vseh držav hkrati – ne v teoriji in ne v praksi – ne more uspeti. Zadeva je tako preprosta, da je ne bi imelo smisla opisovati, toda ker gre za uradno sprejeto politiko EU, je njeno nezmožnost uspeha oziroma neumnost koncepta vseeno potrebno omeniti. Ustvarjen proizvod neke države, merjen z bruto domačim proizvodom (BDP), po izdatkovni metodi razdelimo na štiri komponente: zasebna potrošnja, investicije, državna potrošnja ter saldo zunanje trgovine (izvoz minus uvoz). V času krize se zaradi zadolženosti zasebnega sektorja in gospodinjstev zmanjšajo zasebna potrošnja in investicije podjetij. Izpad obeh lahko nadomestita samo bodisi izvoz bodisi trošenje države. Ker je država sprejela politiko varčevanja in s tem zmanjševanja javnih izdatkov, dobimo torej izpad tudi tretje domače komponente agregatnega povpraševanja. Ostane samo še četrta komponenta – izvoz. Toda tukaj se pojavi ključni problem: kadar so vse države hkrati v krizi in kadar vse države simultano sprejmejo politiko varčevanja, se zmanjšuje tudi uvoz, zato se izvoz ne more povečevati ali vsaj ne dovolj. Torej, kadar vsi hkrati varčujejo (ne trošijo), nihče ne more rasti. Vse države so ujete v past visokega dolga – negativne (ali nizke) rasti.

Ampak eni so pač pametni.