Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako tragično. Reporter:
»Tale bedna črnuharska svojat na Reporterju, si pa res zasluži brco v rit, z gojzarjem, ne z rdečim čeveljčkom,« je o tem, kaj si misli o ekipi Reporterja, na Facebooku zapisal sicer upokojeni, vendar še aktivni novinar Nedeljskega dnevnika Ciril Brajer.
Brajer je namreč komentiral korupcijsko zgodbo našega novinarja Igorja Kršinarja o rdečih čeveljčkih premierke Alenke Bratušek, ki noče pokazati računa za nakup, medtem ko je moral Janez Janša Komisiji za preprečevanje korupcije pokazati vse račune za vsa zasebna letalska potovanja. Za kar si po njegovo cela ekipa Reporterja, ki je »bedna črnuharska svojat«, »zasluži brco v rit«.
Ker njegov zapis, ki ni zapis nekega anonimneža, spodbuja sovraštvo, nasilje in nestrpnost po 297. členu kazenskega zakonika, bo revija Reporter zoper Brajerja podala kazensko ovadbo.
Z načinom izražanja gospoda Bajerja se ne strinjam. V tej državi imamo že dovolj sovraštva in ni ga pametno še dodajati. Še posebej veliko ga proizvajajo SDS mediji in to ne le v podpisanih tekstih, ampak ga je še mnogo več v komentarjih. No, pa ti ljudje svojega pisanja tako ali tako ne razumejo kot sovražnega. Kar je, milo rečeno, žalostno.
Kako to deluje lahko dobro vidimo prav pri Reporterju. Najprej imamo avtorico vladi nasprotujočega teksta:
Kot vedno s svojimi klovnovskimi izjavami izstopa šef SD Lukšič, ki se je tokrat pobesnelo lotil Erjavca in ga obtožil, da nepremičninskemu zakonu nasprotuje zgolj zaradi ratingov in s tem povečuje proračunski deficit. Od hinavščine se Lukšiču očitno že blede, saj se je ravno on doslej najglasneje boril proti zmanjševanju proračunskega primanjkljaja in vsak tak poskus takoj ozmerjal kot neoliberalizem.
Proti nasprotovanju vladi nimam nič, moti me pa prav primitivno pisanje, ki nasprotnike označuje s klovni, hinavci in jih obtožuje pobesnelosti in blodenj. Nič čudnega, če imamo potem spodaj v komentarjih že poveličevanje nasilja:
Golazen komunajzarska nagravžna. Včeraj je v Kranju en model skakal z rdečo zvezdo okoli, ampak ne prav dolgo. Domov je šel nabuškan in z ostanki te grde nagravžne zastave s katero se je valjal po tleh.
Kakorkoli, vidi se vsa živčnost, kajti jasno je, da SDS skoraj nima nobenih možnosti, zdaj ko so se spravili še nad edinega svojega zaveznika, NSi, da se v doglednem času vrne na oblast. Težko jim bo ždeti v opoziciji in gledati, kako se to ne more spremeniti, ne glede na to, kaj stori vlada. Pa če je to še tako katastrofalno.